Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Onesnažen zrak v zaprtih prostorih

Na splošno je znano, da je onesnažen zunanji zrak lahko nevaren, veliko manj ljudi pa se zaveda, da naše zdravje nemara še bolj ogroža onesnažen zrak v zaprtih prostih. Polovico vseh bolezni namreč povzroči ali poslabša onesnažen zrak v zaprtih prostorih
Kisik je ključen za življenje in človeške celice se morajo nenehno oskrbovati z njim. Najobčutljivejše celice v človeku so možganske celice, ki propadejo, če so brez kisika samo pet minut. Kisik vnašamo v telo z vdihovanjem zraka, ta pa v pljučih prehaja v kri, kjer se veže na hemoglobin in skozi krvni obtok doseže vsako celico.

Celice uporabljajo kisik za oksidacijo ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri čemer se sprošča energija. Oksidacijski procesi v celicah so zelo zapleteni, končni produkti pa so ogljikov dioksid, voda in nekatere odpadne snovi. Ogljikov dioksid iz organizma izločamo skozi pljuča, drugo pa skozi ledvice.


Zrak, v katerem je približno 23 odstotkov, je za človeka glavni vir kisika

Zrak nenehno vdihujemo v pljuča, zato je njegova čistost izrednega pomena za človekovo zdravje. Zunanji atmosferski zrak je izpostavljen številnim onesnaževalcem, ki so posledica civilizacijskih pridobitev, toda tudi zrak, ki ga vdihujemo v zaprtih prostorih, je pogosto zaskrbljujoče onesnažen. Zrak, ki ga dihamo doma in na delovnem mestu, je zelo onesnažen, kar za sodobno družbo pomeni velik problem.

Pred energetsko krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, stanovanja, hiše in pisarne niso bili tako pogosto zaklenjeni, kot so zdaj. Zračenje v teh prostorih je bilo razmeroma pogosto in ljudje so vdihovali dokaj kakovosten zrak. Zaradi varčevanja z energijo in čedalje boljše zatesnjenosti so zdajšnji bivalni in delovni prostori prave pasti, polne onesnaževalcev. Človek, ki vse manj časa preživi v naravi, vse več pa v zaprtih prostorih, večino časa vdihuje slab zrak, ki vsebuje dim, kemične onesnaževalce, bakterije, viruse, pršice, plesen, prhljaj, glivice, pelod in radioaktivni radon. Bolezni, ki so se pojavile zaradi vdihovanja takšnega zraka, so poimenovali s skupnim izrazom: sindrom bolne stavbe.

Po nekaterih raziskavah lahko stopnja onesnaženja v zaprtih prostorih doseže vrednosti, ki za večkrat presegajo (v povprečju od dva- do petkrat, v izjemnih primerih pa tudi do stokrat) vrednosti zunaj stavb.

Znanstveniki so v zraku, na zavesah, prevlekah, tapetah in stenah prostorov našli več kot 1500 vrst bakterij in kemičnih onesnaževalcev. Človek v eni sami uri vdiha več kot pol kubičnega metra zraka, polnega bakterij in virusov.


Plesen (glivice)

Povsod kjer je vlaga, pa naj izvira iz sten ali pa je posledica izparevanja, likanja, kuhanja, čiščenja, kopanja in podobno, tam so tudi plesni (glivice). Ugodne razmere za razvoj glivičnih spor ustvarjajo tudi sistemi gretja in hlajenja, kopalnice, pritličja in kleti. Plesen spada med najnevarnejše onesnaževalce zraka v zaprtih prostorih, zlasti jeseni, pozimi in spomladi.

Plesen in njene spore lahko povzročijo alergije, sinusne glavobole, revmatoidni artritis, utrujenost, razdraženost in depresijo.

Bakterije in virusi

Samo deset odstotkov vseh prehladov povzroči zunanji zrak, medtem ko v 90 odstotkih primerov povzročitelj izhaja iz zaprtega prostora. Bakterije in virusi so lahko vsepovsod, doma in na delovnem mestu. Obstaja več tisoč mikroorganizmov, ki se lahko iz zraka prenesejo na človeka.

Bakterije in virusi lahko povzročijo prehlade, gripo, druge virusne bolezni, vnetja dihal in oči …

Pršice

V enem gramu prahu živi od 2000 do 20.000 pršic. Ta prah je navadno neviden, saj na svetlobi viden del prahu pomeni samo približno odstotek vsega prahu. Pršice so vzrok za večji del hišnega prahu. Živijo in hranijo se z odmrlimi celicami človeške, a tudi živalske kože (prhljaj). Številne alergije pri ljudeh so posledica vdihovanja prahu z izločki pršic in drugih celic.

Prah v zraku ne ustvarja samo zadušljivega zraka, temveč je odgovoren tudi za razdražene oči, vnetja oči, ušesa, grla in nosu, napade astme, alergije, utrujenost in depresijo.


Kajenje

Cigarete vsebujejo več kot 4000 znanih strupenih snovi. Toda tem strupom niso izpostavljeni samo kadilci, temveč tudi pasivni kadilci oziroma ljudje, ki se zadržujejo v prostoru, kjer se kadi. Zdaj je znano, da 20 odstotkov ljudi, ki zbolijo za pljučnim rakom, spada prav v skupino pasivnih kadilcev, če številnih drugih boleznih dihal (pljučnice, bronhitis, astma), ki so posledica pasivnega kajenja, niti ne omenjamo.

Nikotinski dim lahko povzroči glavobol in težave s sinusi, astmo in druge bolezni dihal, raka dihalnih poti, razdražene oči, vnetja ušes, kožne alergije …

Kemikalije

Tudi izpostavljanje kemičnim param iz peči, plinskih naprav, barv, tapet, čistil, razpršil, oblačil in pisarniške opreme lahko povzroči glavobole in alergične reakcije.

Kljub nenehnemu zunanjemu onesnaževanju zraka je ta pogosto kakovostnejši od zraka v zaprtih prostorih, saj zunanji zrak nenehno čisti narava.

Radioaktivnost

Zrak v zaprtih prostorih vsebuje precejšnje koncentracije radioaktivnega radona. Ta naravno prihaja iz zemlje, sprošča se iz zidov stavb in prehaja v prostore, kjer se kopiči − pogosto nad priporočili o dovoljenih mejah.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

virus , bakterije , plesen , kajenje , kisik , slab zrak , onesnažen zrak , zakajen prostor , pršica

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.