Voda - matrica življenja

(Foto: Jupiterimages)

Tako zelo pomembna

Naš planet je kozmično jajce življenja. V središču alkimije življenja je voda, voda, oplemenitena z energijo sonca. Voda je najbolj preučevana in obenem najmanj razumljena tekočina. Že v tridesetih letih 20. stoletja sta Fowler in Bernal trdila, da obstaja enajst vrst ledu, ki izvirajo iz treh molekularnih stanj vode. Raziskave so se takoj usmerile na to vznemirljivo področje. Tako je Američan James S. Cleggs potrdil najdbo treh vrst vode v živih celicah, za njim pa še Karl Trincher, biofizik rusko-avstrijskega porekla, in romunski raziskovalec Ian Manzatu. Izmed Cleggsovih treh vrst vode še posebno izstopa tako imenovana "voda mejnih površin". Ta voda naj bi imela višje strukturno stanje, torej nižjo entropijo, in zato spremenjene biofizikalne lastnosti.


"Brez vode je vse zgolj kemija, dodaj vodo, in dobiš življenje!"
Felix Franks, profesor z Univerze Cambridge


Voda ima spomin

Na začetku šestdesetih let so se obnovile razprave o posebni, "strukturirani" vodi, na katero vpliva bližina mejnih površin. Takrat je ruski kemik Nikolaj Fedjakin odkril nenavadno obnašanje vode, zaprte v tankih kapilarah.

 Moskovski raziskovalec Boris V. Derjagin je podrobneje raziskal ta pojav. Prišel je do ugotovitve, da mejne trdne površine dolgoročno učinkujejo na strukturo vode. Trdil je, da voda ohrani "spomin" na strukturni vpliv tudi, četudi je odstranjena mejna površina.

Tem raziskavam je sledil Francoz Jacques Benveniste, ki je s serijo poskusov dokazoval "spomin vode". Ugotovil je, da voda, ki je nekoč vsebovala biološko aktivno snov, še vedno deluje na žive sisteme enako, kot če bi bila ta snov še vedno v njej. Torej bi lahko dejali, da nekaj, česar sploh ni, deluje, kot da je! Poskuse so večkrat uspešno ponovili, toda nihče ni prišel do znanstvene razlage tega nenavadnega pojava.

Benvenistova teorija, čeprav je bila leta 1988 objavljena v prestižni reviji Nature, še vedno ni v glavnem toku dogovorjene znanosti. Benveniste je zapisal: "Voda je informacijski medij.

Krivoverstvo?

Biomolekularni učinek se prenaša s perimolekularno vodo, ki množi signal. Tako se elektromagnetni vtisi prek vode digitalizirajo na velike razdalje." To je bilo za dogovorjeno znanost preveč. Benveniste je postal novodobni krivoverec. Rezultati raziskav vode sramežljivo curljajo iz laboratorijev. Ugotovili so, da se molekularni signali v organizmih ne morejo prenašati brez vode. Vodne molekule se organizirajo v vzorec, na katerega se vtisne valovna informacija. Nato se informacija z resonanco širi med molekulami s svetlobno hitrostjo. Kjer odpove klasična, vstopi kvantna fizika.

Vse vezi, ki tvorijo molekulo vode, so posledica kvantnih učinkov, zlasti vodikova vez, ki je rezultat enega od najnenavadnejših kvantnih pojavov, vibracij nulte točke. Te stalne vibracije so posledica znamenitega Heisenbergovega načela nedoločenosti. Četudi bi vesolje zamrznilo do temperature absolutne ničle, bi te vibracije še vedno obstajale, saj izvirajo iz energije polja popolnega vakuuma. Pri vodi kvantne vibracije nulte točke povzročijo okrepitev njenih strukturnih molekularnih vezi, kar ovira povezovanje vodnih molekul z molekulami drugih snovi. Rezultat tega je visoko kohezivna tekočina, ki je temelj življenja.

Voda se izmika

Številni raziskovalci trdijo, da z vrtinčenjem, tresenjem, zvokom, magnetiziranjem, obsevanjem s svetlobo ali dodajanjem nekaterih snovi lahko proizvedejo posebna stanja vode. Nekatere od teh metod so empirično dokazane, denimo delovanje magnetizirane voda, ki so ga raziskali Rusi I. V. Dardimov, A. V. Krilov in I. Brehman. Magnetizirana voda očitno pospešuje rast rastlin in preprečuje nastajanje kotlovca v vodovodnih napeljavah.

Drugo odkritje zdaj uporablja industrija: z vgradnjo stacionarnih magnetov, nameščenih okrog cevi. Ker namagnetena voda poveča odpornost betona, to odkritje uporablja gradbeništvo.
Znani so tudi zdravilni učinki tako imenovane koloidne vode, ki vsebuje koloide glacialnih glin. Dokazan je tudi pomlajevalni in zdravilni učinek lednih otočkov v vodi. Otroci instinktivno ližejo ledene sveče, seveda na jezo nepoučenih staršev. Tega učinka pa ni več, če vodo segrejemo nad 50 stopinj Celzija, kajti tedaj se struktura lednih otočkov poruši.

Dandanes najbolj znani neodvisni raziskovalec vode je bil vsekakor Avstrijec Viktor Schauberger (1885−1958), ki je pisal o vitalni sili vode, če Theodorja Schwenka, ki govori, da je tekoča voda senzorni organ, skozi katerega vstopajo kozmične energije, niti ne omenjam. S tem smo prispeli do skrajnih meja razlag skrivnosti vode.

Že kratek pregled zgodovine raziskav nenavadnih pojavov, povezanih z vodo, nam pokaže vso zapletenost problema. Ugledni biofizikalni laboratoriji po vsem svetu so prišli do presenetljivih odkritij, ki jih ne objavljajo, ker ne morejo priti do empiričnih dokazov. Voda se torej izmika empiričnosti induktivne znanosti in s tem zgolj dokazuje svoje nenavadne lastnosti.
 
Grozdenje vodnih molekul

Obstaja pa še ena nepojasnjena uganka. Ko v vodo vnašamo, denimo, metan, se sprošča toplota, sprošča se energija, torej entropija pada. To dogajanje nam pove, da obe snovi skupaj sprožata nastanek stanja večjega reda. Ta pojav sta že leta 1945 poskušala razložiti Henry Frank in Marjorie Evans, in sicer z modelom (Frank-Evansov model), priljubljeno imenovanim "ledeni otok". Zapisala sta: "Če se v vodi raztopijo nepolarne molekule, te modificirajo strukturo vode v smeri večje kristalnosti. Voda okrog teh molekul ustvarja strukturo 'otočkov ledu'."

Grozdenje (clustering) vodnih molekul oziroma nastajanje "ledenih otočkov" poteka spontano, kot nekakšna fantomska reakcija med delci, ki ji pravijo hidrofobna interakcija. Dejstvo je, da sta oba pojava, tako hidrofobna interakcija kot tudi strukturiranje vode, verjetno zelo tesno povezana. Pri poskusu odgovora na to dilemo se znajdemo na polju neznanega.

Odgovor v biofotonski teoriji?

Biofotoni so ultrašibke koherentne emisije fotonov, ki jih oddajajo živi organizmi. V bistvu gre za elektromagnetno valovanje v optičnem delu spektra, ali povedano drugače, za izredno šibko svetlobo. Vse žive celice rastlin, živali in človeka oddajajo biofotone, ki seveda niso vidni z golim očesom. Biofotonska teorija zagovarja tezo, da v živih celicah nenehno potekajo absorpcija in emisije biofotonov. Ne samo to, biofotonski sistem zaradi visoke stopnje koherence pomeni popoln informacijski in regulacijski sistem živih sistemov, ki uravnava vse procese morfogeneze, rasti, diferenciacije in regeneracije. Temeljna značilnost biofotonskih emisij je torej njihova izredna koherentnost, ki ima kvantno naravo.

Teorija dobi dokaz

Biofizik F. A. Popp je začel razmišljati o svetlobi, shranjeni v živih bitjih. Svetloba je kajpada navzoča v rastlinah, ki svetlobni vir energije izkoristijo med fotosintezo. Ko fotone s hrano vsrkamo v telo, se njihova energija razprši in porazdeli po celotnem spektru elektromagnetnih frekvenc, od najnižje do najvišje. Ta energija postane gonilna moč za vse molekule našega telesa, kajti to je energija življenja. F. A. Popp je izdelal napravo, biofotonmeter, s katero je uspešno meril emisije biofotonov. Teorija je s tem dobila dokaz in obenem uporabno orodje za kvantitativne meritve.

Italijanski fizik Renato Nobili z Univerze v Padovi je zbral eksperimentalne dokaze, da se v živalskih tkivih pojavljajo elektromagnetne frekvence. S poskusi je odkril, da celična tekočina vsebuje tokove ter valovne vzorce in da ti ustrezajo valovnim vzorcem v možganski skorji, kot jih pokaže EEG (elektroencefalograf). Ruski nobelovec Albert Szent-Gyorgyi piše, da proteinske molekule delujejo kot polprevodniki, ki ohranjajo in cirkulirajo energijo elektronov v obliki informacij.

Ko je F. A. Popp nadaljeval z raziskavami, je ugotovil, da vsa živa bitja, od najpreprostejših do najbolj zapletenih, oddajajo stalen tok fotonov. Toda odkril je še nekaj. Če je žive celice osvetljeval s svetlobo, so jo najprej vsrkale, čez čas pa močno zasijale v biofotonskem pojavu, ki mu pravimo "zapoznela luminiscenca". Na tem pojavu temelji tudi eden od osnovnih protokolov za merjenje emisij biofotonov.

Revolucionarna spremembna

Del Giudice in Preparata sta s svojimi raziskavami matematično pokazala, da se skupaj stisnjeni atomi in molekule vedejo kolektivno in oblikujejo, kot temu pravita, "kolektivne domene". Znanstvenika je še posebno zanimalo, kako ta pojav poteka v vodi. V referatu, objavljenem v Physical Review Letters, sta Del Giudice in Preparata dokazala, da vodne molekule, podobno kot laser, ustvarjajo koherentne domene.

Odkritje, da voda deluje kot laser, revolucionarno spreminja naš pogled na to skrivnostno snov. Svetlobo navadno sestavljajo fotoni številnih valovnih dolžin, kot barve v mavrici, nasprotno pa imajo fotoni v laserju visoko stopnjo koherence, kar je podobno enemu samemu koherentnemu valu, ali povedano po domače, eni sami izraziti barvi. Te posamezne valovne dolžine vodnih molekul se v prisotnosti drugih molekul nekako "informirajo" oziroma polarizirajo okrog katerekoli molekule, pri čemer skladiščijo in nosijo svojo frekvenco, tako da jo je možno prebrati na daljavo. To bi pomenilo, da voda zapiše in nosi informacije, naj je izvorna molekula prisotna ali ne. Je imel potemtakem heretik J. Benveniste prav?

Voda skladišči in prenaša bioenergijo

Presenečenjem pa še ni bilo konca. Raziskave so pokazale na še eno izredno posebnost vode. Voda namreč lahko skladišči in prenaša bioenergijo. Elektroni vodikovih atomov v vodni molekuli so namreč lahko v različnih kvantnih stanjih in vsak preskok iz enega na drugi nivo sproži emisijo ali absorpcijo kvanta energije v obliki fotona. In prav voda v celicah je ključna pri prenosu bioenergije.

Zato je torej izvor vode, ki jo pijemo, izrednega pomena, kajti njena bioenergetska kvaliteta v veliki meri določa vitalnost in zdravje celic in organizma. V ljudskem spominu so ohranjene pripovedi o "čudežnih" vodnih izvirih, ki zdravijo najrazličnejša obolenja in lajšajo številne človeške tegobe. Dejstvo, da imajo tako imenovane ljudske vraže zdaj tudi znanstveno potrditev, potrjuje tezo o komplementarnosti znanosti in mističnega pogleda na svet.

To je najbolje opisal veliki fizik in nobelovec Niels Bohr: "Obstajata dve resnici, znanstvena in globlja, ki se ne izključujeta." Voda je torej lahko tako energetski napitek kot tudi zdravilo. Pomen odkritja so potrdili tudi tako ugledni znanstveniki, kot sta Herbert Froehlich in nobelovec Ilya Prigogine. Od leta 1992 je koordinator raziskav vode Mednarodni inštitut za biofiziko v nemškem mestu Neuss z mrežo laboratorijev v več kot desetih državah.

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki