Etična ali poštena trgovina

(Foto: Jupiterimages)

V smeri humanejšega sveta

Da je prihodnost že tu, dokazujejo nekateri zanimivi in presenetljivi primeri iz različnih življenjskih sfer. Ti ponazarjajo spremembe v splošno sprejetih vrednotah, kar naposled kaže v smer boljšega sveta v enako presenetljivem okolju − v ZDA, deželi neizprosnega kapitalizma.


Ukvarjamo se z ljudmi
Zgled inovativne kombinacije sintetizirajočega, ustvarjalnega in obzirnega uma je poslovanje ameriškega podjetja Men's Wearhouse, katerega osnovna dejavnost je prodaja moških oblek. George Zimmer, predsednik in ustanovitelj tega podjetja, ki je vodilno na svojem področju, je že pred leti presenetil in zgrozil Wall Street.

Prekršil je namreč prvo in najstrožje pravilo, po katerem je najpomembnejša naloga podjetja z največjim možnim zaslužkom na delnico maksimirati vrednosti za delničarje. Premogel je dovolj poguma in zaupanja v lastna, povsem nova poslovna načela. Analitikom in delničarjem je brezkompromisno predstavil prednostni seznam, po katerem podjetje vrednoti svoje odnose z vsemi, ki jih zanima sodelovanje z njim: v njegovem podjetju so − nepričakovano − na prvem mestu zaposleni, sledijo jim stranke, dobavitelji in delničarji, nato pa še skupnosti, v katerih delujejo enote podjetja.

Strokovnjaki z Wall Streeta so ameriško poslovno skupnost opozorili na Men's Wearhouse tudi zato, ker je podjetju uspelo zgraditi uspešen poslovni sistem znotraj industrije, katere dobiček v zadnjem desetletju drastično pada. Število prodanih moških oblek v ZDA se je namreč v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 40 odstotkov. Zimmerjevo podjetje s 700 trgovinami dosega letni bruto dohodek 1,4 milijarde dolarjev in zaposluje 9400 ljudi.

Ko so Georgea Zimmerja vprašali, v čem je skrivnost njegovega uspeha, je odvrnil: »Ne ukvarjamo se z oblekami. Ukvarjamo se z ljudmi. Vsi drugi se ukvarjajo z oblekami. Če opazujemo, kaj se dogaja v svetu maloprodaje, vidimo, da je vsa stvar v interakciji med kupcem in prodajalcem. Tedaj postane temeljno vprašanje, kakšno energijo čutite v trgovinah. Ko se pogovarjate s prodajalci, ki so profesionalni in vzbujajo zadovoljen videz, veste, da ste našli podjetje, ki dobro dela in dobro posluje.«

Filozofija poslovanja Georgea Zimmerja se torej zelo razlikuje od tradicionalne, po mnenju strokovnjakov pa so prav te nove in drugačne zamisli, uresničene v praksi, zaslužne za izjemno uspešnost podjetja. Strnjene obsegajo pet osnovnih načel:

1. Tradicionalno poslovanje zanemarja in celo zatira človekovo prirojeno nagnjenje k zabavi in druženju. Zaradi tega morajo organizacije temeljiti na zaupanju v vrednost človeškega potenciala.
2. Najvažnejše pravilo, ki drži v poslu in življenju, je bilo napisano pred več tisoč leti: delaj za druge to, kar želiš, da bi drugi delali zate.
3. Treba je uporabljati koncept »delovanja v službi drugih«, kajti ta edini zmore prebuditi entuziazem v organizaciji.
4. Uspeh je neposredno odvisen od kakovosti odnosov, ki jih ustvarite z vsemi zainteresiranimi: zaposlenimi, kupci, dobavitelji, delničarji in širšo skupnostjo.
5. Stopnja zaupanja kupcev do podjetja je v neposredni povezavi s stopnjo zaupanja uprave podjetja do zaposlenih.

Velika človeška mravljišča

V velikih poslopjih novih newyorških mestnih četrti s tisočimi stanovanji so tudi etaže z udobno urejenimi prostori, kjer je možno popiti kavo, pripraviti skupen zajtrk, gledati filme, igrati družabne igre in kar je najpomembnejše – spoznati in se spoprijateljiti s sosedi. Ti ljudje, ki bi se sicer le nezainteresirano pozdravili, ko bi se slučajno srečali pri poštnih nabiralnikih, se tako lahko spoznajo, kadarkoli želijo.

Arhitekti, ki so načrtovali ta velika človeška mravljišča, so želeli vplivati na dejstvo, da se prezaposleni ljudje vse bolj odtujujejo, poleg tega pa nimajo veliko časa za druženje in dogovarjanje v mestu. Skratka, raznovrstno zabavo so pripeljali k njim, dobesedno do vrat.

Vzdušje v skupnih prostorih je neformalno in sproščeno; ni se treba držati strogih pravil oblačenja, s čimer prihranijo čas za dodatno urejanje. Njihov namen ni razkazovanje, ampak nemara pogovor o izkušnjah, druženje, spoznavanje prijateljev, gledanje filmov in uživanje v glasbi v družbi …

Glede na različne zamisli so ti prostori včasih povsem na vrhu stavb, od koder se ponuja lep pogled na mesto. Drugje so druženju na voljo kletni prostori, preurejeni v dvorano za telesno vadbo, igrišče za tenis ali skvoš, ponekod pa imajo celo bazen. Spet drugod so ti prostori videti kot koktajl bari z zasenčenimi lučmi, kjer nove neobvezne družbe lahko igrajo biljard ali šah.

»Živimo kot ostareli študenti!« pravijo privrženci novega sloga bivanja, ki imajo raje spoznavanje ljudi kot zasebnost. Takšen bivanjski slog jim ponuja vse, kar potrebujejo, predvsem druženje, kar jih vodi stran od sanjarjenja o hišici z vrtom, kjer bi gostili prijatelje, ki jih je v brezdušnem svetu, kljub vse večjem zavedanju o dobrobitih razvijanja socialne in čustvene inteligence, očitno težko najti.

Etična ali poštena trgovina

Naslednji trend, ki je obenem primer delovanja etičnega in obzirnega uma, je etična ali poštena trgovina. To ni nov pojav, saj njegove korenine segajo v obdobje pred dvema desetletjema, v nekaterih zahodnih družbah pa mu je celo uspelo temeljito spremeniti nakupovalne navade ljudi. Tako zadnja anketa britanskega časnika The Guardian kaže, da kar 52 odstotkov Otočanov kupuje etično sprejemljive izdelke. Še natančneje, kar 82 odstotkov jih nikoli ne bi kupilo izdelkov, ki so jih naredili izkoriščani delavci iz nekaterih daljnih azijskih držav.

V Veliki Britaniji tozadevno ni skrivnosti. Vse informacije so dostopne na spletnih straneh organizacije ECRA, ki na področju poštene trgovine v Veliki Britaniji deluje že od leta 1987. Po kategorijah so javno našteti proizvajalci, njihova proizvodna politika in praksa, a tudi razpon grehov, zaradi katerih jim ni etično polniti blagajn, je zelo širok − od politike do zaščite živali.

Njihov bojkotni seznam je precej obširen. Na njem so se znašli velikani, kot so Coca-Cola (zaradi pritiska na dejavnosti kubanskih sindikatov); Colgate-Palmolive (zaradi testiranja na živalih); vodniki Lonely Planet (zaradi informacij o Burmi; obstajajo jasni dokazi, da so turistične objekte in ceste pod prisilo gradili domačini, katerih človeške pravice so bile poteptane); Microsoft (zaradi velikih donacij republikanski stranki in s tem sedanjem predsedniku); Rolls Royce (zaradi naložb v Burmi), a tudi Burma (zaradi vladavine brutalnega diktatorskega režima).

Četudi nas kaj od tega čudi, smo se večinoma pripravljeni strinjati z razlogi bojkota, če pa se takšne in podobne dileme pojavijo pri domačih izdelkih in storitvah, so stvari bolj zapletene in mučne. Pogosto govorimo o kupovanju domačih izdelkov, kajti s tem pomagamo domači ekonomiji in ohranjanju delovnih mest. Toda etično ravnanje pomeni tudi to, da si vedno in povsod zastavljamo ključna vprašanja. Zato je pomembno, ali je nekaj res izdelano, pridelano ali vzgojeno tako, da se gospodarstvo razvija in da se življenjske razmere izboljšujejo. Ali so delavci plačani pošteno, ali imajo dovolj prostega časa, ali je njihova norma morda pretirana, ali so izpostavljeni škodljivim vplivom in snovem? Jasno je, da takoj ko glasno zastavimo takšna vprašanja, z mnogimi pridemo navskriž in celo v težave. Lahko se primeri, da smo celo ob službo, zagotovo pa nas marsikdo razglasi za tečno godrnjalo. Nekatera vprašanja so izredno neprijetna: ali je denimo etično kupiti cement iz trboveljske cementarne, ki skupaj z elektrarno z dimom in žveplovim dioksidom že desetletja zastruplja vse živo v Zasavju, odkar pa je tam gospodar Lafarge, pa kdo ve s čim vse še – to je javna skrivnost! Primer seveda ni osamljen, v Sloveniji jih je še veliko, pravo in največje vprašanje pa se glasi: zakaj menimo, da na takšne stvari ne moremo vplivati? Poštena trgovina zagotovo odgovarja nanj!

Kaj je poštena trgovina in pošteno nakupovanje?

Gre za odločitev, …
… da bomo kupovali le izdelke, ki so do prodajnih polic prišli tako, da pri njihovi proizvodnji in distribuciji ni trpela nobena žival;
… da so delavci, ki so jih naredili, prejeli pošteno plačo in bili deležni zaščite pri delu;
… da (živo in neživo) naravno okolje ni utrpelo škode.
Skratka, v tem procesu ni smelo trpeti niti eno bitje.

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki