(Foto: Jupiterimages)

Kako ga pravočasno preprečiti?

Namesto da bi čakali na prve znake katere od bolezni, ki jih povzroča »sindrom bolnih hiš«, si dom uredite tako, da boste preprečili nadaljnje potencialne negativne vplive. Bolje pozno kot nikoli.

Naravni premazi

Nekoč največji onesnaževalec zdravja se je zaradi stroge politike uporabe človeku nevarnih kemikalij nekoliko sprostil oziroma v primeru premazov na vodni osnovi prenesel obremenitev s človeka na okolje. Zdravju nevarna organska topila so zamenjali emulgatorji, ki omogočijo raztapljanje smol za zaščito površin v vodi, to pa, žal, pomeni, da v premazih najpogosteje uporabljene umetne smole zdaj brez težav pridejo v podtalnico.

Z izbiro naravnega premaza potemtakem ne varujete le zdravja, temveč tudi okolje. Ob tej priložnosti velja opozoriti, da so nekatera razredčila ali topila naravnega izvora (npr. terpeni eteričnega olja pomaranče) za občutljivejše ljudi tudi začasno škodljiva – v obdobju povišane koncentracije utegnejo povzročiti glavobol ali težave z dihanjem.

Kdor pozna zakonitosti naravne kemije, ve, da lahko do tehnično učinkovitega premaza pridemo tudi po povsem preprosti poti. Mešanica lanenega olja in čebeljega voska za zaščito lesenih površin, mešanica apna ali kakšne druge mineralne snovi in sirotke pa za zdravo zidno barvo. Z mešanico postanega piva in naravnih pigmentov je možno ustvarjati dodatne dekorativne učinke.

V primeru novogradnje ali temeljite prenove je zagotovo smiselno razmišljati o uporabi katerega od naravnih ometov iz ilovice in apna, ki niso le zdravju prijazni, temveč s svojimi lastnostmi skrbijo tudi za uravnoteženo mikroklimo, saj uravnavajo vlago v prostorih, omogočijo dihanje površin in podobno. Naravna osnova namreč pogosto preventivno preprečuje morebitne poznejše težave, kot so zidna plesen, umazane kopalniške fuge in podobno.

Naravne obloge

Lahko se odločite tudi za lesene zidne obloge, ki so tako vizualno zanimiv kot tudi klimatsko priporočljiv material. Prav gotovo pa je les nepogrešljiv material za oblaganje pohodnih površin oziroma tal. Različne stopnje trdnosti, raznovrstni odtenki in strukture, vse to pomeni izbor, v okviru katerega lahko vedno najdete najprimernejše za posamezen prostor. Trši les listavcev (hrast, javor, jesen, bukev …) je primeren za oblaganje tal v bolj obremenjenih bivalnih prostih, mehkejši les listavcev (jelša) ali iglavcev (smreka, bor …) pa za manj obremenjene spalne prostore. Lesene površine, če so zaščitene z naravnimi premazi, ohranijo občutek topline in mehkobe, kajti naravni premaz ne ustvarja dodatnega sloja na leseni površini, ampak površino samo impregnira, tako da omogoči mokro čiščenje.

Poleg lesa lahko za tla uporabite tudi druge obloge rastlinskega izvora, kot so talne obloge iz kokosa ali sisala. Predvsem druge so izredno trpežne, hoja z bosimi podplati po njihovi zanimivi strukturi pa prijetna brezplačna masaža podplatov. Vsak dan.

Mehke na otip in voljne so volnene talne obloge. Ker je volna vlakno živalskega izvora, to, žal, pomeni, da se v njih toliko raje zadržujejo pršice. Če volna ni kemično zaščitena pred molji, se lahko poleti nadejamo tudi njihovega obiska. Cedra in sivka jih s svojim vonjem odganjata po naravni poti.

Pohištvo

Dandanes največji onesnaževalec svežega zraka v domovih in vir marsikatere škodljive snovi, ki se skozi leta nalagajo v telesnih tkivih, je ceneno pohištvo iz različnih lesnih vezanih plošč. Poleg tega ima razmeroma kratek rok uporabe, kar je sporno tudi v ekološkem smislu, saj zahteva nenehno proizvodnjo vedno novih izdelkov, iz materialov hlapijo škodljive snovi, ki so v lepilih. Vezane plošče so tudi zelo občutljive na vlago, zato so praviloma tako ali drugače zaščitene s plastično prevleko.

Zdrava alternativa je pohištvo iz masivnega lesa, zaščiteno z naravnimi premazi na osnovi voska, ki ga varujejo pred otipom znojnih rok. To je tudi potrošniško korektna odločitev, saj je rok trajanja tovrstnega pohištva ob pravilni izdelavi zelo dolg. Za več generacij. Verjemite, da starinsko leseno masivno pohištvo ni dragoceno samo zaradi letnika izdelave, temveč tudi zaradi karakterja, ki ga sčasoma pridobi masivni les. Z domišljenimi oblikami oziroma funkcionalnostjo izdelka si lahko zagotovite kos, ki vas bo spremljal skozi različna življenjska obdobja. Namesto da vam v podkožje nalaga strupene kemikalije, vam bo sčasoma zlezel pod kožo – vendar v nostalgičnem smislu.

Stres – elektrosmog, svetloba, hrup, barve in oblike

Posebna tema, povezana z zdravim bivanjem, je nevidni stres, ki nam vsak dan jemlje energijo v našem domu, namesto da bi se prav tam napajali z vedno novimi močmi. Največji povzročitelj stresa je zagotovo elektrosmog, ki ga v prostor oddajajo tako naprave v prostorih kot tudi tiste zunaj njih. V bivalnih prostorih je škodljivo sevanje vseh električnih inštalacij in porabnikov toka. Še posebno nevarne so daljinsko vodene naprave, ki nenehno komunicirajo z matično napravo in prostor polnijo s sevanjem. Zato bodite previdni tako pri načrtovanju električnih inštalacij, ki naj se izogibajo območja glave, kajti možgani so najobčutljivejše tkivo, kot tudi pri opremljanju stanovanja z električnimi napravami.

Za človeško telo in um je stresen hrup tudi nevidnih naprav (ventilator za vpihovanje toplega zraka iz sistemov ogrevanja), a tudi nenehna osvetljenost prostorov, zlasti spalnih. Naše telo namreč za pravilno reguliranje in rast tkiva potrebuje trenutke tišine in popolne teme.

Stres povzročajo tudi čezmerno koničaste oblike prostorov oziroma predmetov, a tudi pretirano agresivni odtenki barv, izdelanih iz močnih industrijskih pigmentov. Paleta naravnih pigmentov je dovolj raznolika in obstojna, da vam lahko pri tem pomaga. Nekateri naravni materiali, kot so apno, ilovica in les, so že po svoji strukturi in obliki dovolj mehki, da bodo prijetno zaokrožili vaše bivanje doma.


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki