Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vsak lahko postane mojster kompostiranja

Biorazgradljive odpadke je najbolje kompostirati tam, kjer nastanejo, kadar koli je to možno.
Biorazgradljive odpadke je najbolje kompostirati tam, kjer nastanejo, kadar koli je to možno.

Projekt Kompost gre v šolo


Vsaka generacija odkriva pomembne stvari in raziskuje na novo. Sem sodi kompostiranje, s katerim posnemamo naravni proces nastaja humusa oziroma rodovitnih tal. Namen projekta Kompost gre v šolo je bil, da bi šole in vrtce naučili, kako pravilno kompostirati ter znanje in prakso od tam prenesti tudi v naše domove, saj so otroci in mladi odlični ambasadorji okolju prijaznih praks.
Kompostiranje je tudi odličen učni pripomoček, saj otroci neposredno sodelujejo v vseh fazah od biološko razgradljivega odpadka (surovine) do komposta (hranila za rastline). Če ima šola/vrtec tudi svoj vrt, pa z gojenjem zelenjave, sadja in zelišč popolnoma sklenemo krogotok. Otroci tako razumejo, kako lahko sami obnavljajo rodovitnost tal in obenem varujejo okolje.


Šolski ekovrtovi

Na Inštitutu za trajnostni razvoj smo ugotovili, da se celo šole in vrtci v našem (zdaj že osemletnem) programu Šolski ekovrtovi soočajo s izzivi pri kompostiranju. Zato smo v projektu »Kompost gre v šolo« v letu 2018 učitelje, vzgojitelje, otroke in mlade v šolah in vrtcih usposabljali za uspešno kompostiranje. V projekt, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor, se je vključilo 53 šol in vrtcev iz vse Slovenije. Na 10 regijskih delavnicah smo usposobili 113 učiteljev in vzgojiteljev, v sam projekt pa se je vključilo preko 4.000 otrok in mladih.

Mojster kompostiranja

Na zaključnem posvetu smo predstavili izkušnje in šest ustanov z dobrimi praksami kompostiranja nagradili z znakom Mojster kompostiranja. Pripravili smo tudi okroglo mizo, ki smo jo posvetili spodbujanju kompostiranja tudi z zakonodajo, ki pri nas lastno kompostiranje v ustanovah ali obratih žal precej omejuje.


Zakaj kompostirati?

Biorazgradljive odpadke je najbolje kompostirati tam, kjer nastanejo, kadar koli je to možno. S tem močno zmanjšamo obremenjevanje okolja, obenem pa pridobimo izjemno kakovosten kompost. Pa še prihranimo!

Nakup zemlje za sajenje in gnojil ni prijazen niti okolju niti našemu žepu. Izdelava umetnih gnojil, zlasti dušikovih, zahteva ogromno energije in sprošča toplogredne pline. Ti nastajajo tudi ob izdelavi embalaže (vreč za gnojila oziroma mešanice zemlje in organskih gnojil (tudi ekoloških), pri vsakem prevažanju teh izdelkov … Poleg tega so v teh izdelkih tudi neželene snovi. Da je vse skupaj še slabše, mnoge mešanice prsti vsebujejo šoto, ki v naravi nastaja tako počasi, da jo štejemo med neobnovljive naravne vire. Izčrpavanje šotišč povzroča škodo naravi in okolju.

Kompostiranje je za nekaj časa sicer prišlo iz mode, a smo se začeli ozaveščati, ko smo ugotovili, da smo z nebrzdanim »odmetovalnim« življenjskim slogom šli prek omejitev našega planeta. Zdaj se pogovarjamo o nujnosti krožnega gospodarjenja, prav kompostiranje pa je odličen primer zanj.


Dobre surovine – dober kompost!

Če želimo pridelati zdravo hrano, potrebujemo zdravo zemljo in zdrava gnojila, zlasti kompost. Doma, v šoli oziroma v vrtcu lahko kompostiramo skoraj vse organske odpadke iz vrta in kuhinje, z nekaj izjemami:

  • ostanki kuhane ali z oljem/maščobami pripravljene hrane (na primer solate s prelivi); kuhana hrana privlači glodavce, olj pa ne moremo kompostirati,
  • ostanki živalskega porekla, z izjemo jajčnih lupin (pogojno),
  • lupine citrusov in banan, če niso ekološko pridelani.

Strah pred podganami je povsem odveč, če bomo upoštevali prvi dve pravili. To je premalo znano, od tod tudi težave v praksi in posledično predsodki.

Sicer so za učinkovito kompostiranje pomembne najmanj štiri stvari: ogljik, dušik, kisik in voda.
Najbolj optimalno razmerje med ogljikom (C) in dušikom (N) v kompostu je 30 : 1.

Po naših izkušnjah največ preglavic povzroča prav doseganje tega optimalnega razmerja, saj moramo vedeti, koliko je dušika oziroma ogljika v posamezni vrsti odpadka (preglednica 1).


Načini kompostiranja

Čas za nastanek kakovostnega humusa iz začetne mase je odvisen od različnih dejavnikov, ki vplivajo na naše »kompostne delavce« – (mikro)organizme: od temperature okolja (poleti, pozimi …), od sestave kompostne mase (ki močno vpliva na temperaturo v samem kompostu in na hitrost procesa), od vlažnosti … Če želimo, da naši delavci delo opravijo čim hitreje, jim moramo nuditi kar najboljše pogoje za delo. Kompostiramo lahko na hladen ali »vroč« način (preglednica 2).

Dober dostop do materiala omogočimo s tem, da večje ali bolj grobe sestavine (veje, vejice, grobo listje …) predhodno zdrobimo ter da kompostno maso čim pogosteje premečemo.
Seveda pa vsakdo ne potrebuje komposta v dveh tednih oziroma pogojev za to ne more izpolniti. V tem primeru bo postopek trajal dlje, s čimer ni prav nič narobe. Moramo pa zagotoviti, da komposta ne bo »polival« dež (izpiranje hranil) ali »kurilo« sonce.

V gospodinjstvih, pa tudi šolah in vrtcih, je zlasti težko zagotoviti dovolj sestavin, da kompost sestavimo naenkrat. Zato si bomo le težko omislili res hitro kompostiranje; a večina tega niti ne potrebuje. V primeru počasnejšega kompostiranja nam koristijo vsaj dva ali več kompostnih kupov/kompostnikov z različnimi fazami zorenja. V »počasni« oziroma hladni kompost ne dajajte osemenjenih ali obolelih rastlin, saj temperature v njem ne bodo dovolj visoke, da bi onesposobile (plevelna) semena ali bolezenske klice.

Preglednica 1

ZELENE SESTAVINE (dušik)

RJAVE SESTAVINE (ogljik)

Staran kokošji gnoj 7:1

Svež bi požgal rastline in pregnal deževnike.

Listje 60–80:1

Ostanki hrane 17:1

Ostanki zelenjave 25:1

Slama, seno 90:1

Narezano se razkraja hitreje.

Kavna usedlina 25:1

Žagovina 500:1

Le v zmernih količinah.

Sveža pokošena trava 17:1

Sušena trava ima višjo vsebnost ogljika.

Oblanci in vejice 700:1

Uporabljajte varčno, majhne količine na dnu kompostnika ali kupa.

Sveži plevel 20:1

Ne dodajajte osemenjenega plevela, razen če gre za vroče kompostiranje.

Natrgan časopisni papir 175:1

Ne vsebuje hranil; bolj za vermikompostiranje. Le raztrgan in namočen v vodi.

Ostanki sadja 25–40:1

Lupine oreščkov 35:1

Preperel hlevski gnoj 20:1

Iglice (iglavcev) 80:1

Uporabljajte varčno; zelo kisle in voskaste, se razgrajujejo počasi.

Tla oziroma humus 10:1

Takšno je tudi naravno razmerje. V kompostu jih uporabljajte zmerno, denimo za zadnjo plast oblikovanega kupa (2–4 cm debelo).

Koruzna stebla 60:1

Zdrobiti ali razrezati za hitrejši razkroj.

Morske alge 19:1

Šota 58:1

Nima hranilne vrednosti, le rahlja. Zaradi okoljske spornosti je ne uporabljamo.



Preglednica 2

ZNAČILNOSTI

VROČE KOMPOSTIRANJE

HLADNO KOMPOSTIRANJE

čas dozorevanja komposta

2–3 mesece; pri intenzivnem premetavanju lahko tudi manj, brez premetavanja pa do pol leta

leto dni ali več

čas za oblikovanje komposta

naenkrat

postopoma skozi celo sezono

natančnost pri razmerju sestavin komposta

zelo pomembna

malce manj pomembna

temperatura v notranjosti kupa

55 do 70 °C

20 do 32 °C

plevelna semena uničimo

da

ne

kdaj je metoda primerna

Kadar gnojilo potrebujemo hitro.
Kadar imamo vse sestavine na razpolago hkrati.

Kadar sestavine lahko dodajamo le postopoma (kuhinjske odpadke, zeleni vrtni odrez …).



Na spletni strani ITR oziroma projekta najdete še več podrobnosti ter priročnik o kompostiranju: www.itr.si



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

kompost , kompostiranje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.