Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vseslovenska čistilna akcija


Slovenija, čista za vedno!

15. septembra 2018 se je pisala zgodovina. Svoje poglavje smo dodali tudi Slovenci! 158 držav, 15 milijonov parov rok in en skupen cilj – očistiti svet. Zeleni val, ki se je širil od Fidžija vse do Havajev, se je tako ustavil tudi pri nas.
Ekologi brez meja smo vseslovenske čistilne akcije organizirali že leta 2010 in 2012 in vse od takrat visoko vihtimo zeleno zastavo in smo zgled ostalim državam. Slovenci smo namreč še vedno rekorderji po udeležbi na čistilnih akcijah – leta 2012 smo združili kar 14 odstotkov posameznikov. Poročila o naših akcijah veljajo za najboljši zgled in so prevedena tudi v kitajski jezik.


Še zadnjič

Najpomembnejše od vsega pa je, da nam je uspelo narediti uspešne korake tudi na področju preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je velika motivacija za vse ostale države. Zato smo se največji okoljski prostovoljski akciji na svetu pridružili tudi tokrat. Še zadnjič!

Čistimo svojo vest?

Zdi se, da čistilne akcije simbolizirajo poglavitno in edino okoljevarstveno udejstvovanje Slovenk in Slovencev. Pa še te se zgodijo le enkrat letno. S čistilnimi akcijami seveda ni nič narobe, saj tudi narava, kot naši domovi, potrebuje redno ‚vzdrževanje‘. Napačno pa je mišljenje, da je čiščenje narave dovolj, da si očistimo tudi svojo vest. Pomislite, en dan čistimo, preostalih 364 dni v letu pa s prepolnimi plastičnimi vrečkami hrane, od katere bomo verjetno vsaj del zavrgli, zapuščamo malike potrošniške družbe. Dejansko reševanje problemov z odpadki je stvar, ki je kompleksnejša od enodnevnih čistilnih akcij in jo moramo nasloviti širše.


Vsak dan!

Cilj tako letos ni bilo podiranje rekordov, ampak doseči zavedanje, da je pomemben že dan po akciji. Ali kot pravi novi minister za okolje in prostor, Jure Leben, ki se je akcije udeležil v Ljubljani, “vsak mora čutiti potrebo, da skrbi za okolje vsak dan”. Akcija je letos potekala septembra, saj se je tudi Slovenija pridružila največjemu svetovnemu okoljevarstvenemu dogodku tega leta World Cleanup Day 2018.

Ohranjajmo zeleni biser

V sklopu akcije je bilo globalno lociranih 71 tisoč odlagališč - s to količino odpadkov bi lahko zapolnili 1650 dvonadstropnih avtobusov. V 30-urnem maratonu, ki je potekal 15. septembra, so se prostovoljci širom po svetu soočali s kulturnimi predsodki, ignoranco, vremenskimi izzivi, korupcijo, mankom infrastrukture. A to ni ustavilo nikogar. Čistili so tudi v petih državah, kjer vihrajo vojne. Zares smo lahko hvaležni, da živimo na takem koščku zemlje, kot je Slovenija, kjer so čistilne akcije bolj podobne kakšnemu športnemu dnevu. Zato je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo ta naš zeleni biser.


92 olimpijskih bazenov smeti

15. septembra smo se povezali tudi v Sloveniji in naredili ogromno za ohranitev našega koščka zemlje. V naravi nas je čakalo več kot 10 tisoč odlagališč oziroma za 92 olimpijskih bazenov smeti, ki so v največji meri sestavljene iz gradbenih odpadkov. V času akcije smo dosegli tudi žalostni višinski rekord, saj je prostovoljka odkrila staro divje odlagališče tik pod Triglavom! Najnižja je sicer prijava zakopanih odpadkov na ankaranski obali, kar le potrdi, da narava pred nami ni varna ne glede na višino.

Odpadek privlači nov odpadek

Aktivnosti so letos potekale v 150 občinah, sodelovalo je več kot 80 partnerjev. Prostovoljci na terenu ugotavljajo, da je divjih odlagališč precej manj kot v zadnji akciji, se pa vedno pogosteje pojavlja smetenje, katerega sanacija službe za vzdrževanje cest letno stane okrog 3 milijone evrov. Čeprav je v nekaterih občinah čiščenje potekalo že spomladi, pa udeleženci akcije ugotavljajo, da so se odlagališča do jeseni na nekaterih lokacijah ponovno napolnila. Med odpadki je bilo poleg plastične embalaže najdenih tudi veliko otroških plenic in organskih odpadkov. Vsak odpadek privlači nov odpadek, zato so čistilne akcije pomembne tudi z vidika preventive.

Čiščenje vodotokov

Rokave je zavihalo več deset tisoč parov rok, ki tokrat niso zgolj čistile. Velik poudarek je bil na čiščenju vodotokov, kjer smo v popisu pred akcijo ugotovili, da nabrežine rek in jezer v največji meri onesnažujejo gradbeni odpadki, na čisto vsaki lokaciji pa smo našli tudi plastične odpadke. Opažena pogostost plastike je še ena potrditev, da preko rek onesnažujemo tudi skupna morja. Še en dokaz, da je pomembno, kako ravnamo z izdelki in odpadki na stotine kilometrov stran od obale. Po podatkih letošnjega svetovnega kopenskega popisa smetenja plastiko najdemo na vsakih štirih od petih lokacij, tako da ni čudno, da slej kot prej najde pot v vodo.

»Zmagovalci« – cigaretni ogorki

Zato se je ta dan čistila tudi obala, kjer že tradicionalno poteka tudi popis odpadkov. Tudi letos so ‘zmagovalci’ na seznamu najpogosteje najdenih odpadkov cigaretni ogorki. Popis odpadkov pa je letos prvič potekal tudi na drugih lokacijah. Skupaj z Greenpeace Slovenija smo namreč izvedli tako imenovani brand audit oziroma popis blagovnih znamk plastične embalaže. To nam bo omogočilo lažje delo v prihodnje s proizvajalci samimi in dalo dodatne argumente za prizadevanja za ambiciozno plastično zakonodajo na evropski in slovenski ravni.

Kaj je bilo v Ljubljanici?

Akciji so se pridružili tudi potapljači, ki so med drugimi čistili Ljubljanico, kjer so našli nov primer italijanske puške karabinke s kratko cevjo iz druge svetovne vojne, nekaj metkov, kolo, veliko registrskih tablic, steklene embalaže, pločevinke, klimatsko napravo, akumulatorje, baterije, ogromno kovinskih predmetov, sončni dežnik, zaboj z orodjem in ostalega odpada.

Izmenjava oblačil v Murski Soboti

V nekaterih občinah so se posvetili aktivnostim za preprečevanje nastajanja odpadkov. Organizirane so bile izmenjave oblačil ter ozaveščevalne delavnice in predavanja. V Murski Soboti so tako zbrali 500 kilogramov oblačil. Namesto da bi jih zavrgli, so jim z doniranjem humanitarnim organizacijam podarili novo življenje. 15. september pa je posameznike povezal tudi z vsesplošnim urejanjem okolice – odstranevale so se tujerodne invazivne vrste rastlin, urejale učne poti in otroška igrišča, sadila drevesa.

Ozaveščanje

Udeleženci akcije ugotavljajo, da je ozaveščanje ključ do čiste Slovenije za vedno. Evidentno je, da imamo dovolj čiščenja za drugimi, zato so aktivnosti za preprečevanje nastajanja odpadkov še toliko pomembnejše, enako pa velja tudi za ustrezen nadzor in kaznovanje tistih, ki odpadke odlagajo v naravo.


Sodelovanje z mladimi

Aktivnosti so potekale tudi pred 15. septembrom. Ekologi brez meja smo širili naše poslanstvo na številnih dogodkih in stojnicah, organizirali smo strokovni dogodek na temo divjih odlagališč, osnovnošolci v devetih slovenskih občinah pa so z ustvarjanjem plakatov iz odpadnih materialov povezali celotno Slovenijo in sestavili napis ‚še zadnjič‘. Med drugim smo ‚napadli‘ tudi obiskovalce lokalov ob Ljubljanici in jih prosili za prav posebno donacijo – zbirali smo plastične slamice in ozaveščali posameznike, da šteje prav vsak korak.

Pregled ekoloških otokov

Skupaj z občinskimi in medobčinskimi inšpektorji smo v sklopu akcije izvedli tudi pregled ekoloških otokov v 41 občinah. Glavni namen pregledov je bil poleg ugotavljanja kršitev in izrekanja kazni tudi vzgojni moment občanov. Poleg nepravilnega odlaganja poleg zabojnikov so bile pri pregledih povsod ugotovljene kršitve nepravilnega ločevanja po zabojnikih. Na ekoloških otokih so se tako znašle vreče z umazanimi plenicami, zavržena oziroma zapakirana hrana, rabljene šolske torbe, sesalec … Takšni pregledi imajo izredno pozitivni učinek na izboljšanje stanja.

Številni ambasadorji

Pri akciji so sodelovali tudi bolj in manj znani ambasadorji, vsak s svojo zgodbo, svojim eko izzivom. Boštjan Gorenc Pižama nas je tako pozival, da bolj odgovorno ravnamo s hrano, Klemen Slakonja je podal nasvete za manj odpadne embalaže, Arne Hodalič pa nas je opozoril, da je kupovanje vode v plastenkah ena izmed največjih neumnosti. Slovenski blogerji so se nevede povezali za čisto višji cilj, leteči Dunking Devils pa so namesto žog zabijali smeti in širili besedo o akciji.

Ozaveščeni Slovenci?

Še pred akcijo smo izvedli tudi obširno javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da posamezniki že dosegajo lepe uspehe v želji zmanjševanja količin odpadkov, k čemur so jih pritegnile tudi akcije Očistimo Slovenijo. Akcijo pozna več kot 93 odstotkov od 1964 vprašanih, večina pa meni, da je akcija spremenila njihove navade in vedenje, in sicer tako, da pazijo, da odpadkov ne odlagajo več v naravi, jih pazljiveje ločujejo, se trudijo, da jih proizvedejo manj in so bolj aktivni v lokalni skupnosti.

Pisava iz smeti

Čeprav smo akcijo organizirali še zadnjič, pa smo skupaj s prostovoljci in agencijo Futura DDB ustvarili nekaj, kar bo ostalo za vedno: pisavo iz smeti, ki smo jih pobrali v naravi. Sestoji iz celotne slovenske abecede in jo bo mogoče uporabljati na računalniku ali kateri drugi napravi.

Kaj pa zdaj?

Čas je, da rečemo »to je pa prvič«. Ekologi brez meja se bomo intenzivno začeli posvečati projektom, kampanjam in pobudam, ki bodo na dolgi rok prispevali k manjšim količinam odpadkov. Pričenjamo kampanjo o petih najbolj problematičnih plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, raziskovali bomo vrste plastike in procese recikliranja, odnos do odpadkov bomo poskusili na dogodku sredi oktobra nasloviti preko družboslovnih pogledov, v prihodnje pa bomo preko združenih pobud pozivali k pravilnemu ravnanju z odpadki posamezne ciljne skupine.

Velika hvala!

15. september je za nami. Hvala vsem, ki ste to poglavje pisali skupaj z nami. A bolj kot 15. september so prelomni vsi preostali dnevi v letu. Bomo vklopili ‘kmečko’ pamet in s preudarnimi nakupi poskrbeli za znižanje ogljičnega odtisa in zmanjševanje količin odpadkov, ki jih v povprečju vsak od nas dnevno proizvede za skoraj kilogram in pol? Bomo pozabili na trende hitre mode in se v trgovine odpravili s svojimi vrečkami in embalažami? Bomo popravili pokvarjene ali polomljene reči in jim podarili novo življenje? Ne vemo. Vemo pa, da vsak korak šteje pri uresničitvi sanj o čistem o okolju. Tudi tako majhen, kot je zavračanje slamic, plastičnih vrečk in plastenk. Verjamemo, da te sanje niso samo naše. Naj ostane Slovenija čista. Za vedno!


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

čistilna akcija

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.