Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako izbrati najboljša semena?

 Vsako seme je zapis vsega, kar se je mati rastlina naučila v svoji vegetacijski dobi.
Vsako seme je zapis vsega, kar se je mati rastlina naučila v svoji vegetacijski dobi. (Foto: Pixabay)

Če boste v teh dneh začeli zbirati semena, je dobro vedeti, da je vsako seme zapis vsega, kar se je mati rastlina naučila v svoji vegetacijski dobi. Zato izberite sposobna, močna in inteligentna semena.

Kako jih prepoznati?

Rastline ne morejo reševati inteligenčnih testov, pravite? Motite se. Seveda jih rešujejo, in to vsak dan. Vse, kar se rastlina nauči o okolju, zemlji in zraku, o tem kako shajati z vetrom, lakoto, vročino in mrazom, takoj začne uporabljati.

V knjigi Skrivno življenje tal lahko preberete, kako se odzovejo gozdovi, če jih napade bolezen ali zajedavec. Tista, ki jih to doleti kot prva, ostalim sporočijo, za kakšno težavo gre. Zato začnejo druga drevesa pospešeno izločati snovi, s katerimi odpravljajo težavo. Če jim to uspe, rešitev zapišejo v svoja semena in jo prenesejo na naslednjo generacijo. Naslednja generacija je pri spopadanju z enako težavo še hitrejša in uspešnejša.

Morda ste od staršev podedovali dobro telesno zgradbo, glasbeno nadarjenost ali kaj tretjega – enak proces poteka tudi pri rastlinah.


Semena se učijo

Raziskave, ki jih v zadnjem času izvajajo na semenih, potrjujejo, da se semena učijo. Če so rastline prestale sušo, so v naslednji generaciji nanjo odpornejše. Enako velja za napade različnih škodljivcev. Samo v primeru, da rastlino napadejo plesni, njenih semen ni pametno uporabiti, saj bodo rastline naslednje generacije slabšega zdravja od prejšnje. V vseh drugih primerih velja prav nasprotno.

Vsaka naslednja generacija avtohtonih semen je sposobnejša za preživetje v svojem okolju, zato so lastna semena neprecenljiv zaklad.

Velja tudi nasprotno: semenarji, ki zaradi cenene delovne sile semena gojijo na Kitajskem, v Braziliji ali na Nizozemskem, pozabljajo, da se bodo rastline tam naučile shajati s tamkajšnjimi razmerami, ki nimajo nič skupnega z našim okoljem.

Si predstavljate, kakšen šok doživijo te rastline, ko iz vrečke padejo na popolnoma neznana tla, ko se znajdejo v docela drugačnem podnebju in okolju?. Kaj jim pomaga, da so se naučile shajati z redkim zrakom, monsuni, s slanim obmorskim zrakom ali z izredno visoko zračno vlago, če pa pri nas tega sploh ne potrebujejo. Tega, kar bi v resnici potrebovale, pa še nikoli niso srečale.

Gojiti pomeni vzgajati!

Tako kot vzgajamo otroka, ko nanj prenašamo svoje izkušnje in ga pripravljamo za življenje, je treba ravnati tudi z rastlinami. Če boste pisali domače naloge namesto otroka, se pripravite na to, da boste do konca svojih dni reševali tudi njegove druge življenjske naloge. Enako velja za rastline. Več nege, gnojenja, okopavanja in zalivanja ne prinese vedno boljšega rezultata. Razvajena rastlina namreč zelo težko prenaša stres, če gre kar koli narobe. Tako bo tudi njeno potomstvo. Zato je zlasti pri oskrbi rastlin, ki jih želimo vzgojiti za seme, pomembno, da jih ne prikrajšamo za izkušnje.


Rastlinska matura

Če želimo zbirati semena redkvic, je pomembno, da pustimo semeniti samo rastline, ki so kot prve naredile lepo korenino. Če želimo seme solate ali zelja, pustimo v seme samo rastlino, ki je dokazala da zna narediti lepo glavo. Če semenimo rastlino, ki ni opravila želenega dela, bomo vzgojili nevedno potomstvo, neuspešen pa bo še večji odstotek rastlin, ki bi jih vzgojili is takšnega semena.

Se vam je že primerilo, da ste kupili semena fižola – na vrečki je pisalo, da je nizke sorte, vendar vam je zrasel čez glavo? Morda je bila sorta v resnici nizka, seme pa je bilo napačno pobrano.

Biodinamiki se resno ukvarjajo z opazovanjem zapisa, ki ga nosijo semena. Ugotovili so, da ni vseeno, s katerega dela rastline je pobrano seme. Če pri žitih ali storžu koruze poberemo seme s spodnjega dela klasa ali storža, je naslednja generacija nižje rasti. Če poberemo seme z vrha, je naslednja generacija višja. Zato za ohranjanje značilnosti sorte priporočajo nabiranje semena s plodov, ki so kar se da blizu sredini rastline – in da z njih pobiramo semena, ki so na sredini. To pomeni, da za seme ne shranimo paradižnika, ki dozori kot prvi, ampak takega, ki je dozorel na sredini rastnega obdobja. Enako velja za grah in fižol. Ko strok odpremo, izberemo semena, ki so na sredini stroka.

Guido Ebner je dokazal, da se v semenu sleherne rastline skriva ogromno informacij, ki so se nabirale skozi stoletja in tisočletja. Nekatere so se med evolucijo zaprle, vendar so še vedno prisotne in jih je mogoče obuditi. S kaljenjem v nadzorovanem homogenem elektrostatičnem polju postanejo te informacije znova dejavne, rastline pa zmorejo uporabiti svoj »praspomin«.

Ebnerjev kalilnik dokazuje, da bi bila pot obujanja spomina avtohtonih semen za človeka in naravo veliko uporabnejša kot nevarni eksperimenti z gensko manipulacijo. Če bi radi o tem izvedeli kaj več, v spletni iskalnik vtipkajte »Guido Ebner« ali »Ebnerjev kalilnik«. Prikazali se vam bodo številni posnetki, prispevki in celo napotki za izdelavo takega kalilnika.

Si predstavljate, kakšne izkušnje se šele skrivajo v našem celičnem spominu? Toda, če naj jih začnemo odpirati, moramo dojeti, kakšne zaklade nosimo v sebi –namesto na internetu moramo prave odgovore iskati na »intranetu« (v stiku s seboj).


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

semena , beremo naravo

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.