Sprememba. Kaj drugega sploh še obstaja?

Narava zgolj opravlja svoje naloge in se hitro prilagaja novim okoliščinam. Kaj pa mi?Tibetanska medicina pozna diagnozo otopelost. Pravijo, da je značilna za tiste, ki vedo, kaj bi morali spremeniti, pa tega nočejo storiti.
Narava zgolj opravlja svoje naloge in se hitro prilagaja novim okoliščinam. Kaj pa mi?Tibetanska medicina pozna diagnozo otopelost. Pravijo, da je značilna za tiste, ki vedo, kaj bi morali spremeniti, pa tega nočejo storiti. (Foto: Shutterstock)

Zakaj se vse na tem planetu, od virusov in bakterij do rastlin in živali, na spremembe odziva hitreje kot mi? Od kod naša želja po stalnosti, nespremenljivosti? Ustvari jo lahko zgolj razum, ki ni več vpet v stvarno življenje in noče videti naravnih zakonitosti.

Ko sem dedku voščila za osemdeseti rojstni dan, mi je hudomušno namignil: "A veš, da še nikoli nisem bil tako star kot danes!" In prav je imel. Tako kot tisočeri modri pregovori, ki nam skušajo dopovedati, da "vse teče in se spreminja", "da dan ni enak dnevu", da "nikoli ne moremo dvakrat stopiti v isto reko" …

Očitno nam ni mogoče dopovedati!

Sodobni človek bolj kdaj koli želi ustvariti iluzijo, da lahko načrtujemo, nadziramo in ustvarjamo trajno, fiksno, nespremenljivo … Vsakič, ko nas življenje demantira, nas to prizadene in spravi v stres. Prizadevanja, da bi ohranjali svojo zgodbico,zahtevajo vse več energije in povzročajo vse večjo škodo – tako nam kot tudi soljudem in drugim bitjem, ki nas obdajajo.

Mi pa vztrajamo pri verjetju, da je z našimi načrti vse v redu, le da nas pri tem ovirajo raznovrstni nepridipravi! "Ravno smo vse v življenju uredili, potem pa pride bolezen!" "Ravno smo izračunali, da se bodo naše naložbe obrestovale, pa nas doleti kriza. "Tako razmišljamo in preprosto nočemo videti, da smo svojo bolezen sami ustvarili, saj smo v želji, da bi vse "uredili",prestopili lastne meje. Podobno nočemo sprevideti, da sistem, v katerem živimo, sam ustvarja krize, saj preprosto ni vzdržen.

Naravno stanje stvari!

Medtem ko s trmastim vztrajanjem pri nespremenljivosti izgubljamo moči, narava ne zna drugače, kot da se nenehno prilagaja spremembam. Bakterije in virusi vse svoje moči vložijo v to, da čim prej doumejo problem ("zdravilo", s katerim jih želimo pokončati) – in se spremenijo tako, da jim ne moremo več škodovati. Enako so storile rastline, ki smo jih poskušali pokončati s herbicidi. Zdaj tarnamo, da so nastali superpleveli, proti katerim ne zaleže prav nobeno sredstvo. Rastline so zgolj rešile problem, ki smo ga ustvarili.

Ali ste vedeli tudi, da drevesa komunicirajo? Ko zajedavec napade prvo drevo, le-to drugim drevesom takoj sporoči, kaj ga je doletelo, ta pa nemudoma začnejo izločati snovi, ki ga bodo pregnale. To so pokazali tudi poskusi, opravljeni na semenih. Rastlina, ki se je srečala s težavami in jih uspešno rešila, to svoje znanje zapiše tudi v svoje seme –tako je lahko naslednja generacija odpornejša na težave, ki jih je prestala prejšnja. Zato potrebujemo ekološka, avtohtona semena, ne pa hibride brez preteklosti in prihodnosti.

Pandemija otopelosti

Narava zgolj opravlja svoje naloge in se hitro prilagaja novim okoliščinam. Kaj pa mi?Tibetanska medicina pozna diagnozo otopelost. Pravijo, da je značilna za tiste, ki vedo, kaj bi morali spremeniti, pa tega nočejo storiti. Očitno je, da je v današnjem času otopelost dosegla pandemične razsežnosti. Nočemo razumeti, da zaostajamo za vsemi bitji na tem planetu. Bakterije, virusi, zajedavci, rastline in živali – vsi se nenehno prilagajajo in izpopolnjujejo terse brez godrnjanja spoprijemajo z vse številnejšimi nepredvidljivimi situacijami.

Človek je ubral drugo pot, takšno, ki vodi v pogubo. Težavam poskušamo ubežati. Zdravstvenim bi se radi izognili s cepivi in z zdravili, ko gre za socioekonomske težave, pa pričakujemo, da jih bodo rešili drugi. Kadar je vroče, zbežimo v klimatizirane prostore, kadar je hladno pa v ogrete prostore, kadar nam je neprijetno, se zatečemo k zabavi in različnim oblikam zasvojenosti.


Danski recept za uspeh

Nekateri so dojeli, da se "priučene neprilagodljivosti" najlaže znebimo tako, da se znova naučimo prilagodljivosti – kje drugje kot prav v naravnem okolju.

Si predstavljate malčke, ki so od jutra do večera v gozdu, pod milim nebom, brez računalnika, telefona in plastičnih igrač? Če se vam zdi, da opisujem življenje v kakem primitivnem plemenu, se motite. To je zelo razširjena oblika predšolske vzgoje na severu Evrope. Danci temu pravijo gozdni vrtec. Otroke zjutraj odpeljejo v gozd, kjer ni strehe nad glavo, centralnega ogrevanja, zabavne elektronike … Navadno jim je na voljo le improvizirano poljsko stranišče. Otroci so zunaj v vsakem vremenu. Del malice jim pripeljejo, preostanek jim ponudi gozd. Mislite, da so nenehno prehlajeni? Da jih požrejo komarji ali klopi? Da so divji in nesocializirani? Prav nasprotno.

Danska družba ponuja zgled, ki kaže, da je spoštovanje naravnih zakonitosti pogoj za razvoj. Ob pomoči te metode, ki je za naše pojme radikalna, se oblikujejo samostojni, prilagodljivi in ustvarjalni ljudje. Ker nimajo rudnih bogastev, Danci stavijo na potencial, ki je v ljudeh, na njihovo inovativnost, ki omogoča, da je Danska družba z najvišjim standardom v Evropi. In kar je še pomembneje, Danci se lahko ponašajo s tem, da je raven zadovoljstva v njihovi družbi najvišja.

Svojo odločitev za inovativnost, prilagodljivost in samostojnost Danci jemljejo zelo resno, zato so temu prilagodili tudi celoten sistem življenja. "Hotel mama" tam ne deluje, saj morajo otroci oditi zdoma, ko napolnijo osemnajst let. V nasprotnem primeru starše namesto olajšav za otroke čaka plačevanje visokega davka za nesamostojnost otrok. Čeprav je danski sistem zelo socialno naravnan, lahko čez noč izgubite delo. Seveda enako hitro dobite novo. Seveda če ste pripravljeni na prilagajanje, spremembe, nenehne nove začetke. Na robu družbe ostajajo le tisti, ki se ne znajo prilagoditi in se nenehno razvijati.

Čeprav imajo Danci najvišji standard, živijo zelo skromno: vozijo kolesa, katerih starost je nemogoče določiti, avtomobile, ki pri nas veljajo za starodobnike, poleg tega kupujejo največ ekoloških in naravnih izdelkov na prebivalca in najmanj onesnažujejo okolje.

Sestavni del naravnih zakonitosti je tudi to, da na Danskem ne morete računati s tem, da boste podedovali hišo (davek na dediščino je 40- do 70-odstoten). Vsaka generacija naj prevzame odgovornost zase in naj si svobodno ustvari prihodnost. Kje v naravi ste videli, da bi mati medvedka gradila brlog za svoje mladičke ter skrbela za vnučke?


Šokirani?

Presenečenje ob branju gornjih vrstic je najboljšikazalnik vaše oddaljenosti od stvarnega življenja. Gozd, jasa, morje in hribi pa so še vedno tu in se ponujajo, da vas poučijo o vsem, kar ste v zadnjih desetletjih pozabili. In kar je treba vedeti, če želite preživeti ter živeti življenje svobodnega in ustvarjalnega človeka.



Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki