Kaj počne narava v mrzlih dneh?

Narava nam decembra in januarja ponuja možnost jasnega vpogleda, notranjega pospravljanja, konsolidacije in postavljanja vizije. Naši predniki so se v tem času poglobili vase, opazovali, premišljevali, čutili… in veliko počivali. Tako so se pripravili za novo obdobje dejavnosti, ki nastopi z marcem. Namesto spomladanske utrujenosti so poznali zgolj spomladanski zagon.
Narava nam decembra in januarja ponuja možnost jasnega vpogleda, notranjega pospravljanja, konsolidacije in postavljanja vizije. Naši predniki so se v tem času poglobili vase, opazovali, premišljevali, čutili… in veliko počivali. Tako so se pripravili za novo obdobje dejavnosti, ki nastopi z marcem. Namesto spomladanske utrujenosti so poznali zgolj spomladanski zagon. (Foto: Shutterstock)

Na videz ne prav veliko. Če pa pogledate bolje, je tako kot v pesmi Adija Smolarja – dela, pospravlja in ureja …Če vam bo uspelo ujeti del tega procesa, bo v naslednjem letu tudi tisto, kar bo raslo na vašem "zelniku", rodovitnejše in bolj zdravo.

Že v mračnem srednjem veku so alkimisti zapisali, da se med letom zvrstijo tri načela preobrazbe materije – principi sal, merkur in sulphur. Prvi je na delu od konca oktobra do konca februarja. Drugi se bo začel konec februarja, ko se bo energija iz kristalizacije spreobrnila navzven, v rast. Ta doseže vrhunec konec aprila in maja, ko narava "eksplodira". Julija se spet vse obrne – narava kot na ukaz namesto novih poganjkov začne s pospešenim procesom dozorevanja. Jabolko, ki je še do včeraj razmišljalo o tem, kako bi še nekoliko zraslo, začne težiti k temu, da bi čim prej dozorelo

Alkimisti zagotovo niso prvi, ki so to ugotovili,saj gre za načela, ki so verjetno stara tolikokot naš planet. Vaša babica je zelo dobro vedela, zakaj je bilo treba česen posejati jeseni ali zelo zgodaj pomladi in zakaj čebula ne bo naredila glavice, če jo boste prepozno posejali.Načel narave ni mogoče prelisičiti.

Zdravilna moč kristalov

Sal (beseda pomeni sol, kristal…) je obdobje kristalizacije in prav na začetku januarja, je na vrhuncu. Če ste pazljivo opazovali, ste ga opazili na slehernem koraku. Sneg, ki čez noč zmrzuje, iz dneva v dan gradi čedalje večje kristale. Po nekaj dneh se vam zazdi, da je zemlja odeta v puh. Zamrznjene krtine so čedalje bolj podobne gradovom, ki jih gradijo otroci v vlažnem pesku. Kopica zemlje se tako preoblikuje, da so nekatere zamrznjene konicevisoke tudi po deset centimetrov. Če snega ni, lahko energijo kristalizacije vidimo že po vlagi, ki kondenzira ter zamrzuje na šipah in robovih listja.

Tudi sama sem bila pred leti prepričana, da v tem procesu ni ničesar mističnega in alkimističnega. Vpliv vlage in nizkih temperaturah pač! Vendar ni povsem tako. Že nekaj let smo imeli konec februarja veliko snega, ki so ga spremljale zelo nizke temperature, vendar kljub nihanju vlage kristali v tem času niso dosegle tolikšne velikosti in tako razkošnih oblik, kot jih lahko konec decembra in na začetku januarja. Krtine resda zamrznejo, le da ne delajo več "nebotičnikov", kajti načelo kristalizacije ne deluje več. Zamrznjena okna ne ustvarjajo več kalejdoskopskih slik iz ledu, kot jih na začetku januarja. Ne verjemite mi, raje preverite sami!

Gnoj za reveže!

Naši predniki so bili zelo veseli snega, ki prekrije rodovitno zemljo. Imenovali so ga gnojilo za reveže, saj so skozi leta prišli do spoznanja, da je zemlja rodovitnejša, če jo pozimi prekriva sneg. Tisti, ki jim dela samo leva možganska polovica, bodo spet prepričani da gre zgolj za učinek izolacije – češ da sneg prekrije zemljo in tako zavaruje njeno mikroklimo. Toda tudi to ne drži povsem. Med poskusi so zemljo prekrivali z različnimi materiali in jo tako ščitili pred mrazom, vendar je bila najbolj zdrava in rodovitna, če jo je prekrivala prav snežna odeja.

V čem je torej skrivnost, če pa snegni nič drugega kot zamrznjen dež?  Sneg je veliko več. Vsaka snežinka je prosojen kristal. Zaradi prelamljanja svetlobe se nam dozdeva, da je sneg bel in da ni prosojen. Toda to ne drži. Odeja, ki prekriva zemljo, je sestavljena iz neskončnega števila prosojnih kristalov, ki vpijajo in zrcalijo svetlobo. In prav ta svetloba naj bi očiščevalno in krepčilno učinkovala na zdravje prsti. Zato biodinamiki in številna ljudstva, ki se niso oddaljila od zemlje, v snegu vidijo močnega ojačevalca energije, ki ureja tudi energijo v zemlji, s čimer krepi njeno vitalnost in zavira delovanje patogenih organizmov. Nekako tako, kot če se človek odpravi k bioenergetiku ali kakemu drugem terapevtu, ki zdravi s tem, da uredi valovanje telesa, tudi sneg in druge oblike zimskih kristalov delujejo terapevtsko na zemljo, drevesa in vse, kar nas obdaja.

Če se prepustimo delovanju tovrstne "kristaloterapije", bomo tudi sami začutili, da gre za več kot le zamrznjen dež. Verjetno tudi sami opazite razliko v počutju, če pada dež ali sneg. Zakaj, če pa gre za enak material?

Še vedno niste prepričani?

Vzgojeni smo tako, da povsod vidimo zgolj materijo; prepričani smo, da ima materija pri vsem odločilno vlogo. Ne vidimo več procesov in energije, ki so materiji nadrejeni, zato je zimska lekcija narave tako dragocena. Kaj bo z materijo, je odvisno od energije, ki jo usmerja. Da je tako, potrjujejo tudi najbolj konservativni in racionalni poskusi, ki so jih opravili na številnih inštitutih za kmetijstvo. Tako so pred leti na Kmetijskem inštitutu v Novem Sadu (Srbija) objavili izsledke obsežnih meritev o tem, kako čas obdelave zemlje vpliva na donosnost pridelka. Njive, ki so jih kmetje obdelali oktobra, so imele za petino večji donos kottiste, ki so jih preorali decembra in januarja. Zanimivo je, da v času poskusa ni bilo snega in da so bile temperature primerljive. Kljub suhi zimi in tako rekoč enakim razmeram v času obdelave, so bile razlike občutne.

Zakaj pride to takšnih razlik, če je bilo v zemlji enaka količina hranil, setev pa je bila šele spomladi? Nekateri znanstveniki menijo, da so imela hranila, ki so jih zakopali v zemljo med jesensko obdelavo, več časa, da so se razkrojila. Vendar pa niso mogli pojasniti, zakaj so imele njive, ki so jih obdelali tik pred setvijo, še vedno boljše donose od tistih, ki so jih zmotili v času kristalizacije? In zakaj so razlike v donosnosti tolikšne tudi v primerjavi z njivami, ki so jih gnojili tik pred setvijo?

Ste ugotovili?

Za alkimiste je bilo načelo kristalizacije najvišje načelo, razumeli so ga kot koncept, iz katerega nastanevse. Če koncept ni v redu, je tudi realizacija klavrna. Ali kot je zapisal Seneka: "Noben veter ne pomaga, če ne vemo, kam plujemo." Narava nam decembra in januarja ponuja možnost jasnega vpogleda, notranjega pospravljanja, konsolidacije in postavljanja vizije. Naši predniki so se v tem času poglobili vase, opazovali, premišljevali, čutili… in veliko počivali. Tako so se pripravili za novo obdobje dejavnosti, ki nastopi z marcem. Namesto spomladanske utrujenosti so poznali zgolj spomladanski zagon.

Če vam bo uspelo ujeti del tega procesa, bo v naslednjem letu tudi tisto, kar bo raslo na vašem zelniku",rodovitnejše in bolj zdravo. Mar ni srhljivo, da v obdobju, v katerem bi najbolj potrebovali mir in čas za poglobitev, ustvarjamo največ hrupa termotimo počitek sebi in drugim? Če so vam novoletne zabave, pokanje, prenajedanje in pričakovanja "preorali njivo" ob nepravem času, je še vedno nekaj možnosti za popravni izpit. Čas kristalizacije bo kmalu začel popuščati. Tisto, kar bi zdaj lahko jasno videli in začutili, bo kmalu čedalje bolj megleno.

Kdo je izkoristil priložnosti in naravnal svoj notranji kompas, bo pogumno stopal tudi skozi meglo, saj ve, kam gre. Ostali pa bodo tavali v megli … do naslednje priložnosti.

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki