Za svet brez smeti

"Večino sprememb je mogoče doseči s pravimi spodbudami. Če je delati prav težje, kot delati slabo, bodo ljudje še naprej delali slabo – ker je to ceneje in prikladneje. Zato je treba sistem spremeniti tako, da je lažje in ceneje delati tisto, kar je prav. Da je lažje, udobneje poskrbeti za odpadke, če jih ločuješ, in da je ceneje, če ločuješ odpadke in jih tudi manj proizvedeš. Tako bodo vsi delali, kar je prav. Tudi, če jim za okolje ni mar," poudarja Joan Marc Simon, direktor mreže Zero Waste Europe.
"Večino sprememb je mogoče doseči s pravimi spodbudami. Če je delati prav težje, kot delati slabo, bodo ljudje še naprej delali slabo – ker je to ceneje in prikladneje. Zato je treba sistem spremeniti tako, da je lažje in ceneje delati tisto, kar je prav. Da je lažje, udobneje poskrbeti za odpadke, če jih ločuješ, in da je ceneje, če ločuješ odpadke in jih tudi manj proizvedeš. Tako bodo vsi delali, kar je prav. Tudi, če jim za okolje ni mar," poudarja Joan Marc Simon, direktor mreže Zero Waste Europe. (Foto: Grega Žunič)

Direktor mreže Zero Waste Europe, nekdanji bruseljski lobist ter strokovnjak za evropske politike in ekonomijo, pravi, da so smeti simptom našega nedelujočega sistema, "Če proizvajamo toliko smeti, to pomeni, da ne spoštujemo prihodnjih generacij in da izkoriščamo okolje. Naraščanje populacije, večja poraba in vse manjše zaloge naravnih virov jasno kažejo, da moramo spremeniti svoje delovanje." Pa je to možno? "Seveda je," je prepričan Joan Marc Simon – in takšen,preudarni življenjski slog je jamstvo za skupno lepo in zdravo prihodnost.

Družba odmetavanja odpadkov je prišla iz ZDA pred sedemdesetimi leti, tamkajšnji življenjski slog so izvozili skupaj s svojimi izdelki. Zdajvirov primanjkuje. V današnjem času potrebujemo strategijo, s katero bomo zmanjšali stroške in odvisnost od drugih, poudarja direktor mreže Zero Waste Europe. Povprečen Evropejec na leto ustvari 530 kilogramov gospodinjskih odpadkov in vsako leto porabi 65 ton naravnih virov – več kot polovico jih uvozimo. To so velike številke, ki kažejo, da nevarno pustošimo naravne virein zametujemo surovine, ki bi jih bilo mogoče vnovič uporabiti. To je tudi glavni cilj mreže Zero Waste Europe, ki je družbi zadala visokoleteči cilj: proizvesti nič odpadkov.

"Prizadevamo si za družbo brez odpadkov. To ne pomeni, da je treba ustaviti proizvodnjo in potrošnjo, pač paju spremeniti, prav takoravnanje z odpadki. Želimoustvariti družbo, v kateri bodo izdelki oziroma njihove sestavine ostale v sistemu in v njemkrožile, da jih torej ne bomo zametovali, ampak bodo surovine za nove proizvodne procese. To pa pomeni, da mora tudi industrija spremeniti proizvodne procese in izdelke razvijati drugače kot doslej."


Postanimo družba, ki ceni vire

"Cilj nič odpadkov je edini etično sprejemljiv cilj," poudarja Joan Marc Simon. "Družba, ki ceni vire, ker jih primanjkuje, te uporablja dolgo ali pa tako, da po koncu uporabe izginejo. Če odpadkov ne uporabimo vnovič, s tem postavljamo pod vprašaj prihodnost svojih otrok, zato so vsedruge strategije moralno nesprejemljive." Kot dokazujejo primeri, je ta cilj mogoče doseči. "Evropejci še pred desetletji nismo ničesar reciklirali, zdaj pa v povprečju recikliramo že 40 odstotkov odpadkov. Odličen zgled je Capannori v italijanski Toskani. S pravimi spodbudami in s spremembo zakonodaje so povečali ločeno zbiranje odpadkov, zgradili centre vnovične uporabe in kompostarne ter spodbudili odpiranje trgovin, v katerih prodajajo lokalne izdelke brez embalaže in zato tudi po nižji ceni. Embalaža namreč predstavlja od 15 do 30 odstotkov stroška izdelka. Tako jim je v šestih letih uspelo znižati količino odpadkov za 40 odstotkov, vnovično uporabo odpadkov pa povečati s 30 na 84 odstotkov."


Odpadki pod drobnogledom

Da bi lahko dosegli cilj nič odpadkov, razlaga Joan Marc Simon, je treba analizirati, kateri odpadki ostajajo, katerih še ne moremo reciklirati ali vnovič uporabiti. "Odpadke je treba vzeti pod drobnogled. Tako so storili v Capannoriju. Ugotovili so, dana smetiščih ostajajo kapsule za kavo, saj plastike, iz katere so izdelane, ni mogoče reciklirati. Zato jih je podjetje, ki proizvaja kavo, na novo oblikovalo. Lokalni čevljarji so začeli proizvajati podplate za čevlje iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati. Tudi velika papirnica, ki je prej sežigala ogromno umazanega papirja, je našla nov način, kako ga z novimi postopki spremeniti v toaletni ali nizkocenovni papir. Drugače proizvajajo tudi plenice za ponovno uporabo. Vsi ti ukrepi so prinesli tudi nova delovna mesta.Podjetja že prepoznavajo konkurenčno prednost in dobivajo nove kupce zaradi boljših izdelkov, poleg tega lahko s prenovo proizvodnje zmanjšajo stroške."


Prava spodbuda

Ključnega pomena pri spreminjanju našega delovanja je partnersko sodelovanje civilne družbe, podjetij in države. "Da bi resnično dosegli spremembe, so potrebni ljudje, ki ustvarjajo pritisk, odločevalci pa morajo ljudi podpreti, zato potrebujejo politično voljo in moč.Pomembne premike je mogoče doseči samo od spodaj navzgor, spremembe danes ustvarjajo angažirani ljudje," poudarja Joan Marc Simon. "Za to pa potrebujemo tudi praves podbude. Če je delati prav težje, kot delati slabo, bodo ljudje še naprej delali slabo – ker je to ceneje in prikladneje. Zato je treba sistem spremeniti tako, da je lažje in ceneje delati tisto, kar je prav. Da je lažje, udobneje poskrbeti za odpadke, če jih ločuješ, in da je ceneje, če ločuješ odpadke in jih tudi manj proizvedeš. Tako bodo vsi delali, kar je prav. Tudi, če jim za okolje ni mar. Ljudje smo naravnani tako, da tudi v to, da delamo dobro zase, za svoje zdravje ali okolje, ne želimo vložiti še več napora, ne glede na to, kako ozaveščeni smo. Zato mora biti tisto, kar je dobro za družbo in okolje, tudi najprikladneje in najudobneje. Enako velja za industrijo."

In kakšen prostor za spremembo je v Sloveniji?

"Imate že dober sistem,recikliranje in ločevanje odpadkov vam gre dobro od rok. Še večjo, radikalnejšo spremembo bi lahko dosegli s pravimi spodbudami – za ljudi in podjetja. Potrebujete zakonodajo, ki bo ljudem in podjetjem jasno dala vedeti, kakšen je najbolj vitalen in najbolj produktiven način uporabe naravnih virov. Nadgradite orodja, ki jih že imate. Ne potrebujete denimo sežigalnice, o čemer je tudi govor v zadnjem času. Sežiganje odpadkov se ne izplača. Če jo boste zgradili, jo boste morali hraniti naslednjih dvajset let, to pa ne bo spodbuda k temu, da bi zmanjšali količino odpadkov. Poleg tega tisto, kar ostane v lokalnih skupnostih, v katerih izvajamo ničelno strategijo, torej ostanek odpadkov, ne gori, zato je odpadke bolje odlagati na odlagališča.

Veliko prostora imate še pri ravnanju z gospodinjskimi odpadki. Navadno kar tretjino teh odpadkov predstavljajo organski odpadki, v Sloveniji pa jih kompostirate samo nekaj odstotkov. Brez večjega truda bi lahko ločeno zbrali in kompostirali od 30 do 35 odstotkov organskih odpadkov, s čimer bi količino mešanih odpadkov zmanjšali za več kot polovico –posledično bi se pocenil strošek odvozakomunalnih odpadkov." Ti odpadki so pomembni tudi zato, ker z njimi hranimo zemljo, ki postaja vse manj rodovitna, poudarja naš sogovornik. Če bi jih vsi uporabljali na svojih vrtovih, če bi zgradili skupnostne kompostarne in s tem gnojilom hranili skupnostne vrtove, bi prihranili denar in zmanjševali onesnaževanje.

Dobro za nas, ne le za planet

Prav vsakdo igra v pomembno vlogo pri spreminjanju sveta, s čimer skrbimo za prihodnost svojih otrok in varujemo okolje. Z odgovorno porabo, pri čemer podpiramo lokalne izdelke s čim manj embalaže, s podpiranjemorganizacij, podjetij inodločevalcev, ki želijo spremeniti proizvodnjo izdelkov, tako da varujejo okolje. Nenazadnjepreudaren življenjski slogpripelje tudi do večjega zadovoljstva. Trajnostni življenjski slog pomeni tudi to, da si bolj vpet v skupnost in zato tudi bolj zadovoljen.

Samo predstavljajte si, razlaga Joan Marc Simon, kako gradite trdne družbene vezi, če v lokalnem okolju skrbite za skupnostni vrt, skupaj vzgajate zelenjavo, ki jo gnojite s kompostom iz skupne kompostarne, nato organizirate zabave na vrtu, skupaj kuhate doma pridelano zelenjavo … Namesto, da srečo iščemo v porabi enkratnih izdelkov, je ta čas bolje preživeti z družino, s prijatelji in sosedi. To je pravi vir zadovoljstva, sreče in tudi zdravja. Največje bogastvo je čas, ki ga preživimo z ljudmi. Takšno življenje je dobro tudi za nas, ne le za planet. To je jamstvo za lepšo in bolj zdravo skupno prihodnost.


"Večino sprememb je mogoče doseči s pravimi spodbudami. Če je delati prav težje, kot delati slabo, bodo ljudje še naprej delali slabo – ker je to ceneje in prikladneje. Zato je treba sistem spremeniti tako, da je lažje in ceneje delati tisto, kar je prav. Da je lažje, udobneje poskrbeti za odpadke, če jih ločuješ, in da je ceneje, če ločuješ odpadke in jih tudi manj proizvedeš. Tako bodo vsi delali, kar je prav. Tudi, če jim za okolje ni mar," poudarja Joan Marc Simon, direktor mreže Zero Waste Europe.

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki