Dr. Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne porabe

Dr. Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne porabe.
Dr. Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne porabe. (Foto: Grega Žunič)

Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti, se ukvarja z iskanjem novih rešitev za boljše upravljanje z odpadki. V njih so namreč surovine in viri za novo ustvarjanje in za varovanje planeta. Preprosta, dosledna in vztrajna, je zadnjih trinajst let raziskovalka in direktorica v podjetjih, katerih primarna dejavnost je ekologija. Uživa v delu, ustvarjanju, iskanju novih rešitev tam, kjer jih drugi še niso odkrili. Inovatovnost ji je izziv in ponosna je, da prinaša spremembe v realno življenje. Vse v njenem življenju je povezano s prizadevanjem za to, da nam bodo na voljo zelena delovna mesta ter nove priložnosti za ustvarjanje in oblikovanje odgovorne družbe kot dela ekosistema.

V Sloveniji ločeno zberemo 35 odstotkov vseh odpadkov, 15 odstotkov zavrženih izdelkov pa je lahko znova uporabnih, seveda če jih predelamo. Po prednostnem redu ravnanja z odpadki je ponovna raba pred recikliranjem. Kako ljudje sprejemajo koncept ponovne uporabe in kateri so vaši izzivi?
Povsod po Evropi je to nekaj tako normalnega kot kavarna ali pekarna v mestu. Pri nas doslej ni bilo tovrstne ponudbe, zato ljudje tega še ne poznajo. Svetovljani, ki potujejo po svetu, so s tem konceptom dobro seznanjeni in so veseli, da jim po nekatere izdelke ni več treba več v tujino. Ponovna uporaba ni namenjena samo ljudem z manj denarja, zdaj je to trend, ki si ga lahko privošči vsakdo. Vsakdo lahko poceni pride do oblačil priznanih blagovnih znamk – vso družino lahko obleče za 40 evrov. Lahko si opremi stanovanje ali samo polepša dom, možno pa je tudi naročiti izdelek po meri. Vse to delo ustvarijo roke lokalnih ljudi, ki bi sicer težko dobili delo zgolj zato, ker imajo kako let več ali manj. Lokalni izdelek ima dodano vrednost, saj prispeva k varovanju okolja, česar se ljudje še ne zavedajo. Koliko deset tisoč litrov vode je vsak dan uničene zaradi proizvodnje izdelkov v državah tretjega sveta! Koliko kemije in strupov je v izdelkih, ki potujejo po več deset tisoč kilometrov, preden pridejo do nas! Pri nas imamo vse – surovine, ki potrebujejo samo malo barve in oblikovanja, dobre ideje, pridne ljudi in obilo praznih tovarniških hal, prostorov, ki samevajo. In seveda množico brezposlenih ljudi, ki bi radi delali in ustvarjali. Morali bi samo sistemsko rešiti celoten krog, tako kot v Belgiji, Nemčiji, Avstriji, skratka povsod, kjer socialno podjetništvo uspeva že tri desetletja.

Ste ustanoviteljica prvega od sedmih centrov ponovne uporabe odpadkov (CPU) v Sloveniji. Od kod ta zamisel? Kako ocenjujete delovanje centrov v tem kratkem času?
Idejo sem dobila leta 1998, ko sem delala v centru za ravnanje z odpadki, kamor so ljudje prinašali odpadke, ki so bili še uporabni. Zatem sem jo predstavila v tujini, kjer sem se dodatno poučila, nato pa sem jo leta 2009 prinesla v Rogaško Slatino. V Sloveniji se še vedno 58 odstotkov odpadkov znajde na odlagališču. Dela je torej še veliko.
Prvi CPU v Rogaški Slatini je star tri leta, mreža, ki nastaja, pa bo dopolnila eno leto. V mreži je sedem centrov, ki so enaki, in vendar različni. Vsak center namreč upošteva krajevne potrebe. Menim, da nam je v lokalnih okoljih uspelo pokazati, da smo odprli vrata za ljudi, da pri nas kupci nekaj pomenijo, da začutijo toplino in prijazno besedo – vedo, da niso le številka. Želimo biti del krajevne ponudbe; njena prednost je v tem, da ne porablja naravnih virov, ne onesnažuje okolja in ne izkorišča delovne sile. Izdelki v CPU dobijo dodano vrednost – v nasprotju z neskončnimi trgovskimi centri, v katerih je posameznik zgolj številka. Za ničvredne izdelke, ki jih je ustvarila izkoriščana delovna sila, v procesih, ki uničujejo okolje, do sem pa so jih vozili deset tisoč kilometrov daleč, naj bi kupec zgolj pustil čim več denarja.

Po Evropi so centri ponovne uporabe že zaživeli – samo Gradec jih ima sedem. Pri nas delujejo v Trebnjem, Tepanjah, Rogaški Slatini, Vojniku, Kranju, Tržiču in Velenju, v Ljubljani pa se je odprl oktobra. Ali je ponudba v Ljubljani drugačna kot v drugih centrih?
To bo največji CPU v naši mreži, seveda tudi zato, ker je Ljubljana glavno mesto z dovolj velikim prispevnim območjem in ker sodeluje Snaga, d.o.o., torej komunala, ki bo na skupnem dvorišču uredila zbirni center za kosovne odpadke. Lokacija je na Povšetovi 4. V nasprotju z drugimi CPU bo ta na večjih površinah poleg izdelkov in nostalgične opreme ponujal tudi ustvarjalne delavnice in tematske kotičke z vintage opremo. Obiskovalci se bodo lahko naučili različnih tehnik obnove in popravil, poudarek pa bo na ustvarjalnosti in motivaciji. Tako kot v ostalih centrih bodo tudi tukaj obiskovalci občutili pozitivno energijo, ki jo prinašajo z ljubeznijo podarjeni izdelki.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Dr. Marinka Vovk, ustanoviteljica centrov ponovne porabe. Grega Žunič

Marinkin moto: "Če verjamete, da zmorete, ali pa verjamete, da ne zmorete – v vsakem primeru imate prav." Grega Žunič

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki