Moj družinski zdravnik 2021: Željko Pleša, dr. med., spec. splošne medicine

 Željko Pleša, dr. med., spec. splošne medicine, moj družinski zdravnik 2021
Željko Pleša, dr. med., spec. splošne medicine, moj družinski zdravnik 2021 (Foto: Aleš Beno)

Dobro poznavanje pacientov je as v rokavu zdravnika

»Najbolj všeč mi je neposreden stik z ljudmi,« priznava moj družinski zdravnik 2021 Željko Pleša, dr. med., spec. splošne medicine. Prepričan je, da imajo družinski zdravniki, ki poznajo ne le pacienta, ampak ponavadi tudi njegovo družino, asa v rokavu. Ta jim pomaga pri postavljanju hitre in pravilne diagnoze.

Če hočejo ali ne, družinski zdravniki večino svojih pacientov dobro poznajo, poznajo tudi njihove družinske člane, ekonomsko in psihološko stanje, družinske obremeni­tve s posameznimi boleznimi in podobno. »Vemo celo, kaj v nedeljo jedo za kosilo,« se pošali zdravnik s 34 leti delovne dobe, od tega zadnjih 18 dela v družbi Aristotel zdravstveni center v Krškem.

Poudarja, da je postav­ljanje diagnoze lažje, če upošteva vse naštete dejavnike, lažje pa je tudi samo zdravljenje, saj jim pacienti, ki jih dobro poznajo, ponavadi zaupajo. Družinski zdravniki morajo imeti zelo veliko širino. Kar nekaj bolezni lahko obvladajo sami, pomembno pa je, da pacienta, ki to potrebuje, pravočasno in pravilno usmerijo na nadaljnje preiskave. »Če ga na začetku napačno usmeriš in pacient na primer izgubi pol leta v čakalnem labirintu, je to lahko zanj usodno,« se zaveda sogovornik.

Namesto v pediatriji pristal v družinski medicini

Željko Pleša je po diplomi na Medicinski fakulteti v Zagrebu in strokovnem izpitu tri leta delal v Zdravstvenem domu v Zaprešiču na Hrvaškem kot zdravnik v urgentni službi, nato pa še šest let v šolski medicini. »Moja začetna želja je bila specializacija iz pediatrije, a se je obrnilo drugače in sem pristal v družinski medicini. To je bila ena najboljših stvari, ki so se mi zgodile v življenju, v tem sem se našel,« pravi Pleša.

Preveč administracije krade čas za paciente

Všeč sta mu medicina in delo z ljudmi, moti pa ga vse večji obseg administrativnih opravil, ki v zadnjih letih spremljajo zdravniško obravnavo. »Že ko pacient vstopi v ordinacijo, lahko zdravnik o njem izve veliko. Večina pacientov, zlasti starejših, pride po pogovor, tolažbo, ki pa jim je ne moreš dati, ker se moraš ukvarjati z računalnikom. A pacientu se moraš posvetiti, ga pogledati v oči, brati njegovo telesno govorico, ne pa samo poslušati njegove besede,« pravi Pleša in dodaja, da mu administracija vzame preveč časa, ki bi ga lahko namenil pacientom.

Pa vendar zna poskrbeti za ljudi, ki pridejo k njemu po pomoč. »Nekaj je takih, ki se redno vračajo v ambulanto, drugi pridejo bolj redko. Doslej sem nabral dovolj izkušenj, da lahko presodim, kdaj je stanje resno, in takrat pacientu namenim več časa, tudi uro, če je treba,« opisuje svojo metodo delovanja. Priznava, da zdravnike precej razbremenijo referenčne ambulante, v katerih so medicinske sestre prevzele skrb za kronične bolnike, a bi si želel še več podobnih razbremenitev. »Težko je organizirati delo, paciente naročati na uro, saj vmes vedno pride kakšen nujen primer. Vedno je preveč pacientov,« pravi sogovornik.

Pacient je tisti, ki odloča

A za svoje bolnike si vedno vzame čas in jim prisluhne. »Pacient je tisti, ki se zdravi, jaz sem tu samo zato, da mu pomagam. Nočem biti avtoriteta in nastopati s pozicije moči, pacient je tisti, ki odloča. Moja naloga je, da mu pojasnim težave, možnosti zdravljenja in mu povem, da je izbira njegova, jaz pa mu bom pomagal toliko, kolikor se bo le dalo,« razlaga družinski zdravnik.

Poudarja, da vedno upošteva mnenje pacienta, svoje mnenje pa poskuša podajati z argumenti, pogovorom, in ne s siljenjem ter pogojevanjem. »Imam na primer dolgoletne kadilce, ki jih je težko prepričati o opustitvi kajenja. A vedno, ko pridejo k meni, jih poskušam spodbuditi k temu, se o tem pogovarjam, jim predstavim različne plati. Kakih 20 odstotkov jih sčasoma dejansko opusti kajenje. Gre za podoben proces kot pri vzgoji otroka – leta in leta nekaj razlagaš, a brez pravega rezultata. Ta pa se potem lepega dne pokaže povsem nepričakovano. Človek ima pravice, tudi to, da misli drugače kot jaz. In to je treba upoštevati,« poudarja sogovornik.