Moj kardiolog 2021: Matevž Jan, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Matevž Jan, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine, moj kardiolog 2021
Matevž Jan, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine, moj kardiolog 2021 (Foto: Aleš Beno)

Samoumevno je, da želi zdravnik pomagati bolniku

»Sprva je bila moja glavna motivacija ob izboru študija medicine zanimanje za naravoslovje, natančneje zanimanje za tako imenovane predklinične vede, kot je biokemija oziroma molekularna biologija,« pravi letošnji prejemnik priznanja moj kardiolog Matevž Jan, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine. Za klinično medicino se je odločil po prvih letnikih študija.

Od leta 2012 je kot kardio­log zaposlen na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana, kot pravi, v odličnem in zagnanem kolektivu, ki ga podpira pri njegovem delu. Kot specialist, sprva interne medicine in pozneje kardiologije, se že 11 let ukvarja z zdravljenjem motenj ritma, izvaja invazivne posege – katetrske ablacije. Te posege izvaja samostojno s svojo ekipo in v sodelovanju s srčnimi kirurgi pri odraslih in pediatričnih bolnikih.

»Še zlasti sem ponosen na ekipo, s katero izvajamo katetrske ablacije in s katero smo v devetih letih dosegli veliko ter pomagali mnogo bolnikom. Navkljub raznim oviram na poti,« razlaga in dodaja, da zelo dobro sodeluje tudi z zaposlenimi na Kliničnem inštitutu za radiologijo, kjer imajo prostor za izvajanje katetrskih ablacij in kjer med svojim delom preživi večino časa.

S posegi lahko pozitivno vpliva na zdravje bolnikov

Pri njegovem poklicu ga najbolj osrečuje dejstvo, da lahko s posegi, ki jih izvaja, pozitivno vpliva na zdravje in življenje bolnikov. Hkrati pa mu je pomemben tudi vidik raziskovanja in reševanja strokovnih izzivov na področju katetrskih ablacij.

Zaradi narave dela veliko časa preživi v službi, srečuje se tudi s strokovnimi izzivi, vendar se mu zdi, da ga to telesno in psihično niti ne obremenjuje. »Občutim pa velike psihične obremenitve ob organizacijskih, kadrovskih in drugih težavah, s katerimi se vsakodnevno srečujem in nanje nimam vpliva in ki ne glede na mojo strokovno usposobljenost ter željo vplivajo na mojo zmožnost pomagati bolnikom,« odkrito razlaga razmere.

Odločilna je iskrena in spoštljiva komunikacija

Pravi, da je za vzpostavitev zaupanja med zdravnikom in bolnikom odločilna iskrena in spoštljiva komunikacija z bolnikom. »Zdi se mi samoumevno, da ima zdravnik predvsem željo pomagati bolniku v najboljši možni obliki. Če bolnik to željo pri komunikaciji prepozna, bo zdravniku tudi zaupal,« je prepričan.

Ker je področje njegovega dela zelo specifično, je bil prijetno presenečen, da so ga bralci in pacienti izbrali za mojega kardiologa, kar pomeni, »da moje delo doživljajo kot koristno za svoje zdravje«, ugotavlja. Sicer pa meni, da je njegov odnos s pacienti dober. »Seveda so tudi odstopanja, v dobrem in slabem. Odnosa z bolniki ne doživljam kot poklicno obremenitev,« še pravi.

Pogreša ustrezno podporo zdravljenja motenj ritma

»Med epidemijo je bil velik del zmogljivosti v zdravstvu usmerjen k reševanju težav, ki jih je prinesel COVID-19. Kar je logično in prav,« komentira. »Žal pa naš zdravstveni sistem očitno nima veliko rezerve, zato se je posledično dostopnost zdravstvenih storitev za preostale bolnike poslabšala, podaljšale so se tudi čakalne dobe na posege,« dodaja.

Razlaga, da tisti, ki odločajo v slovenskem zdravstvenem sistemu, področja zdravljenja motenj ritma žal niso ustrezno podprli in da ga zdravstvena zavarovalnica še vedno ni ustrezno stroškovno ovrednotila. »Po svoje je to stanje razumljivo, saj gre za relativno nove metode zdravljenja, ki so sicer zelo učinkovite in koristne za bolnike, vendar očitno še niso prišle ‘v vidik’ in zavest odločevalcev. To moramo spremeniti, sicer bomo priča strokovnemu nazadovanju in dodatnemu podaljševanju čakalnih dob na tem področju zdravstva,« je prepričan.

Sledi etičnim načelom

Letošnji prejemnik priznanja moj kardiolog priznava, da za hobije trenutno nima časa. Kot človeku pa mu je pomembno, da se počuti koristnega in da sledi lastnim etičnim načelom v strokovnem in zasebnem življenju, še poudarja.
Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki