Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Športnorekreativno udejstvovanje

Na predvečer olimpijskih iger v Londonu so na TV Slovenija v oddaji Odmevi objavili zanimiv prispevek. Predstavili so rezultate primerjave merjenj iz športnovzgojnega kartona slovenskih osemnajstletnikov iz leta 1992 in iz leta 2012. Naj poudarim, da gre za eno od najbolj objektivnih raziskav, ki jo slovenski športni pedagogi vsako leto opravimo na vseh učencih osnovnih in srednjih šol, zajema pa kar dvesto tisoč mladih. Poleg ene meritve, na katero merjenec ne more vplivati (telesna višina), športni karton vsebuje še deset testov, ki dokaj objektivno merijo njegove motorične sposobnosti oziroma telesno pripravljenost, na te pa lahko vsak posameznih še kako vpliva.
Primerjava med zdajšnjo populacijo mladih in tisto pred dvajsetimi leti je bila pri višini in teži pričakovana. Zdajšnji mladostniki so nekoliko višji in težji, kar je posledica boljše življenjske ravni ter boljšega zdravstvenega in socialnega varstva, ne nazadnje pa tudi ozaveščenosti. Ti krivulji gresta že skozi ves razvoj človeštva počasi navzgor.

Po tej logiki je bilo pričakovati, da se bodo izboljševale tudi motorične sposobnosti teh više rastočih in močnejših (težjih) mladenk in mladeničev. Da bodo sledile geslu antičnih olimpijskih iger: Citius, altius, fortius. Ne zaradi tekmovalne logike in stremljenja tekmovalcev k čim boljšim dosežkom, ampak zgolj zaradi boljših življenjskih razmer, razvoja znanosti ter možnosti za večje védenje in zavedanje o tem, kako dragocen in ključen je za človeka zdrav življenjski slog. Njegov pomemben sestavni del je seveda šport v vseh pojavnih oblikah in čim bolj redno ukvarjanje z njim.

A žal ni tako. Primerjava teka na 600 metrov je pokazala, da je osemnajstletnik iz leta 1992 za celih 40 metrov prehitel vrstnika iz leta 2012! Pri dekletih je razlika nekoliko manjša, vendar vseeno znaša ogromnih 27 metrov v prid najstnici iz leta 1992! Če bi enake meritve opravili tudi pri odrasli populaciji, bi najbrž kazale povsem enako podobo.

To pa so podatki, ki bi morali športno ozaveščen narod skrbeti. Še toliko bolj, ker so možnosti in razmere za ukvarjanje s športom v Sloveniji dokaj dobre. Športna vzgoja tudi, čeprav bi ji morali, glede na te skoraj zastrašujoče podatke, v urnikih nameniti vsaj še eno uro več. Kot pri večini življenjsko pomembnih dejavnosti lahko tudi posameznikov odnos do športa razdelimo na tretjine: eno predstavlja dednost, drugo življenjsko okolje in tretjo lastna dejavnost. Zato je nesmiselno kriviti okolje in se izgovarjati na morebiti slabe športne pedagoge. Lastna dejavnost in zavedanje lahko močno popravita našo "športno bilanco".

Možnosti športnorekreativnega udejstvovanja so tako rekoč brezmejne. Če jih dojemamo kot prisilo ali nujno zlo, bomo potrebovali ogromno volje in samodiscipline, da kaj spremenimo. Veliko lažja pot je, da si izberemo dejavnost, pri kateri bomo uživali. Naredili bomo nekaj zase, pa tudi za to, da se bo ta, kar malo sramotni slovenski trend, iz počasi, niže in šibkeje spremenil nazaj v dlje, više in močneje.

 

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

šport , rekreacija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.