Čeprav je lepota pojem, ki ga poznajo tako rekoč povsod – vsaj v smislu,
da nekaj bolj ustreza lepotnim idealom kot kaj drugega – je najbrž le
malo družb in kultur, kjer ne bi pomenila tudi nenehnega,
vsakodnevnegain vseživljenjskega (samo)trpinčenja. Inuwediri je bila
najlepša ženska v vasi, vendar ni nikakršnih podatkov, da bi se v ta
namentudi vsakodnevno trpinčila. Ali da so se zato, da bi dosegle
podobno stopnjo lepote,trpinčile druge ženske in dekleta v vasi.
Kulturno predrugačeno telo je znak vpisa v kulturo in zato znak
odraslosti. V tem smo v zahodnih družbah in kulturah enaki ostalim.
Tisto, v čemer pa se ne moremo primerjati z drugimi (ali drugi z nami),
pa je dvoje: najprej to, da je zahteva po predrugačenju nenehna; in
drugič, da je kriterij, ideal te predrugačenosti nedosegljiv.
Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije
Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije
Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec