Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Umiranje socialne države

Vesna Vuk Godina
Vesna Vuk Godina (Foto: Diana Anđelić)

Slovenija se počasi prebuja

Sto tisoč stavkajočih iz javnega sektorja je očiten znak tega prebujanja. Pa ne zato, ker se borimo proti znižanju plač. Tisti, ki smo se stavki pridružili, namreč nismo velikokrat stavkali zaradi plač. Prebuditi ljudi iz nevidnosti zaradi višjih plač ni kakšna posebna umetnost. To je dokaj lahko, kot dokazujejo tudi slovenski sindikati, na primer Fides. To ni kakšno posebno prebujanje. In tudi ne kakšen poseben dosežek. Zato česa takšnega ne bi poimenovala prebujanje. Le cehovstvo.

Tisto, zaradi česar to, kar se nam dogaja, imenujem počasno prebujanje Slovencev, je dejstvo, da se ljudje začenjajo zavedati, da je nekaj narobe na sistemski ravni. In da se ne postavljajo več zgolj za svoje osebno dobro, temveč za širše dobro. Umiranje socialne države je že takšno širše dobro.
Toda umiranje socialne države je za Slovence hkrati tudi veliko več. Najprej zato, ker se čutijo ogoljufane za svoje sanje. In nato zato, ker je slovenska socialna država – veliko bolj, kot je to morda običajno na Zahodu, razumljena in občutena kot skupno dobro.

In v obeh točkah se trenutni slovenski položaj bistveno razlikuje od tistega v ZDA, Franciji ali Nemčiji, tudi od tistega v Skandinaviji. Prav zato tega, kar se nam dogaja, nemara ni najbolj primerno primerjati z razmerami v teh državah. Enako kot ni ustrezno sprejemati enakih ali podobnih ukrepov. Ali pa ljudem navajati kot argumente tisto, kar sprejemajo v teh državah. To ni ne ustrezno in ne pragmatično. Niti teoretično. Kot je zapisal Michio Morishima, nobena država ne more napredovati, če ne upošteva svoje lastne zgodovine. V Sloveniji je očitno nočemo upoštevati. Kajti če bi jo, bi bilo povsem jasno, da ukinjanje socialnega ni strategija, ki bi pri Slovencih lahko uspela brez močnega odpora. Celo brez radikalnega odpora.

Enota preživetja – kolektiv

Odpravljanje socialnega nasploh in socialne države še posebej za Slovence in Slovenke pomeni kulturni problem.

Najprej zato, ker je bila v slovenski zgodovinienota preživetja vselej kolektiv, ne posameznik. Strategija kolektivističnega preživetja, kjer posamezniku, če mu kljub trdemu delu ne uspe preživeti, pomaga preživeti širši kolektiv, ki je večino slovenske zgodovine pomenil vas (od tod smiselnost slogana "Mercator, najboljši sosed!"), je strategija, ki so ji naši predniki stoletja dolgovali obstoj in preživetje. Ta logika je našla varno zatočišče v logiki socialistične države, ki je skrbela, da so imeli vsi državljani delo in pokojnino, socialno in zdravstveno varstvo, počitnice v tovarniških letoviščih in štipendije za otroke. In še kaj.

Tak kolektiv je jamčil preživetje po logiki, ki so jo kapitalistično usmerjeni podjetniki in ekonomisti kritizirali kot neracionalno, saj je preživetju posameznika namenjala prednost pred dobičkom ter drugimi ekonomskimi kriteriji in kategorijami. Socialno dobro je bilo pred ekonomskim dobrim, zato so bile znotraj te logike smiselni tudi ukrepi in rešitve, ki so bili, gledano izključno z ekonomskega vidika, nesmiselni in/ali celo neproduktivni.

Tovrstna logika je bila eden odključnih vzrokov za težave, v katere je zašla socialistična država, to, da socialistična država ni več mogla jamčiti podpornega socialnega okolja za preživetje posameznikov, pa je bil eden od ključnih dejavnikov, zaradi katerih so se ji Slovenci in Slovenke odrekli in sprejeli novo državo, nov družbeni red. Vendar pa ga niso sprejeli brez pričakovanj. Nasprotno, sprejeli so ga z jasnimi pričakovanji: da jim bo ponujal več socialnosti, več socialne podpore kot prejšnja država, ki je (tudi zaradi tovrstne logike delovanja) zašla v resne težave. Zato je bila za Slovence in Slovenke sprejemljiva ideja skandinavske socialne države. Takšno državo so ob osamosvojitvi pričakovali Slovenci in Slovenke, takšno državo so podprli, za takšno državo so dali svoj glas.


Izgubljene sanje

No, in že smo pri izgubljenih sanjah. Sanje o tej visoko socialni državi, ki bo slehernemu Slovencu in Slovenki socialnopodpirala, zlasti takrat, ko ne bo mogla poskrbeti zase, so se namreč razblinile. Razblinjati so se začele že pred časom, z naraščanjem števila nezaposlenih, ki so morali preživeti od socialnih transferjev, ki nikoli niso zagotavljali normalnega preživetja. In z normalnim preživetjem nimam v mislih dragih avtomobilov, počitnic in potovanj, marveč normalno plačevanje položnic, normalno prehrano, normalno skrb za otroke ipd.

Toda čeprav je država z nezadostnimi socialnimi transferji veliko ljudi pahnila na rob dostojnega preživetja, čeprav je še naprej – vsaj za silo in vsaj na videz – opravljala svojo funkcijo socialnega resursa in zaledja za posameznike, kadar/če sami niso mogli poskrbeti zase. Zgolj za silo zaradi že omenjenega dejstva o neustreznosti socialnih transferjev. In vsaj na videz zato, ker je pod tem videzom socialnosti v resnici potekala radikalna prerazporeditev bogastva, pogosto v obliki ropanja države in državljanov, ki pa ni postala razločno vidna, vse dokler Slovenija ni resno zabredla v ekonomsko krizo.

No, in ko je zabredla, je počasi postalo razvidno, kaj se je in kaj se v resnici dogaja: dogajalo se je in se še vedno dogaja umiranje načela socialnega in umiranje varnostnih socialnih mrež, ki naj bi jih ponujala država. Dokler jih je – vsaj navidez – so Slovenci in Slovenke požrli vse. Vsekakor preveč. Zdaj, ko tistega, za kar gre, ni več mogoče prikrivati, je odgovor na izigrane sanje – gnev. Intenziven gnev, ki nemara še ni v celoti viden, ki pa v nevidnosti zasebnega obstaja že nekaj časa.


Jemanje skupnega dobrega

Gnev je toliko večji zaradi uvida, da se s tem, ko se Slovencem in Slovenkam jemlje varnostna socialna mreža kolektiva, ki jo vdanih razmerah predstavlja država, jemlje tudi skupno dobro. In to skupno dobro v dobesednem smislu. Kajti treba je upoštevati, da je bilo večina tistega, kar je obstajalo ob koncu socializma, izgrajeno iz nič po osvoboditvi. In to z delom, napori in odrekanjem konkretnih ljudi, ki so leta 1991 še živeli in ki –vsaj nekateri – živijo še zdaj. Ti ljudje so skorajda iz nič ustvarili vse, kar je bila in kar je imela slovenska družba ob osamosvojitvi. Ko so bile tovarne privatizirane in tajkunizirane, so delavci, ki so jih ustvarili, to razumeli kot osebno krajo.

Ne glede na politično moraliziranje so imeli prav. Do takšnih občutkov so bili docela upravičeni. Vsaj toliko, kot lastniki, ki so po osvoboditvi nacionalizirali njihove tovarne, obrate in vse drugo. V obeh primerih je bilo namreč ljudem vzeto to, kar so ustvarili sami, s svojim delom. Jasno je, da so se oboji odzvali z gnevom. S sovraštvom do tistih, ki so opravili to odvzetje.

Po osamosvojitvi so Slovenke in Slovenci svoj gnev krotili natanko tako dolgo, dokler je slovenska država, vsaj za silo in vsaj navidez, še pomenila socialno mrežo preživetja, zaradi katere so lahko računali s podporo takrat, ko sami ne bodo mogli poskrbeti zase, za svoje otroke, za svoje družine. Toda zdaj je država jasno povedala, da česa takega ne namerava več zagotavljati. Logika, da bo država tisto, kar je dala, po smrti ali v prihodnosti poračunala z obrestmi iz nepremičnin, dediščine, od otrok … je namreč javna manifestacija tega, da se država odreka svoji socialni funkciji. Da to funkcijo prelaga na pleča ljudi. Seveda ljudi, ki so že tako ali tako revni – v nasprotnem primeru socialnih transferjev sploh ne bi potrebovali.


Prebujanje

Množična ugotovitev Slovencev in Slovenk, da takšne države ne potrebujemo, še več, da je nočemo, je seveda logičen odziv na nastali položaj. Večina Slovencev in Slovenk namreč hoče državo, ki je socialna. Ki bo opravljala redistribucijo od tistih, ki imajo dovolj in preveč, k tistim, ki imajo premalo. In ki bo za vsakega posameznika ali posameznico takrat, ko ta ne bo več mogla poskrbeti zase, tudi poskrbela. Iz povedanega je seveda povsem jasno, zakaj se Slovenci in Slovenke prebujajo. Zakaj so pripravljeni stopiti iz svojega nevidnega zasebnega sveta, postati vidni in priti na ceste.

Znano je, je v Sloveniji strpnost do socialnih razlik najnižja v EU. To je povezano z že omenjenimi strategijami kolektivističnega preživetja: v preteklosti so bili vsi Slovenci in Slovenke pretežno enako revni. Pri tem je poudarek na besedi enako, ne toliko na besedi revni.

Zato Slovenci in Slovenke kot pravične ne morejo videti družbe, ki jemlje tistim, ki že komaj preživijo, in daje tistim, ki imajo že vsega preveč. V tej družbi rešitve, ki pomenijo omejitev ali odpravo socialnih transferjev, to, da nekateri otroci ne morejo več prihajati v šole, ker starši nimajo denarja za vozovnice, in to, da so nekateri otroci že lačni, ne morejo biti pravi. Takšni ukrepi ne morejo dobiti podpore. Kot ne morejo dobiti podpore ukrepi, ki odpravljajo še tisto male srednjega sloja, ki ga je v Sloveniji ostalo.

Amoralnost in asocialnost

Očitno je postalo, da je to, kar se nam dogaja zdaj, pohod kapitalizma, ki ga je Naomi Klein poimenovala uničevalni kapitalizem. In čeprav je Tomaž Mastnak pokazal, da je bil kapitalizem vselej uničevalen, da je to v jedru njegove logike in obstoja, je novi tip uničevalnosti, ki ga opisuje Kleinova, povezan z neoliberalizmom: bogastvo kopiči v čedalje ožjem sloju elit, revščino pa širi tudi med tiste, ki si še pred desetletjemali dvema niso mogli niti predstavljati, da bi lahko pristali v revščini, saj so bili zgornji del dobro živečega srednjega sloja. To se dogaja v ZDA. V Aziji, v Latinski Ameriki, v Evropi. Tudi pri nas.

Lačni otroci, ki zaradi revščine staršev ne hodijo v šolo; berači, ki jih v novi postsocialistični državi srečujemo iz dneva v dan več; ljudje, ki se jim zaradi revščine krajša življenjska doba; bolniki, ki nimajo večzdravstvenega zavarovanja in jih tu in tam zdravi kak zdravnik v skromnih brezplačnih ambulantah; ljudje, ki bodo umirali zaradi bolezni,kakršnena Zahodu zdravijo rutinsko; upokojenci, ki so po tistem, ko so oddelali, kar so imeli oddelati in v pokojninsko blagajno vplačali, kar so imeli vplačati, ostalis pokojninami, ki dosegajo kakih 50 odstotkov tistega, kar bi po izračunu morali dobiti …

Misliti, da so takšne in podobne perspektive in socialna stvarnost nekaj, kar bi Slovenke in Slovenci lahko sprejeli kot svojo družbeno vizijo ali stvarnost, je napaka. Še posebno, če v isti družbi obstajajo drugi, ki imajo vsega več. In preveč.

Socialna država in socialnost, ki jo zagotavlja, je namreč za Slovence skupno – in torej tudi njihovo osebno –dobro. Če na Zahodu uspevajo projekti asocialnih družb, to seveda ni noben dokaz, da se kaj takšnega lahko zgodi tudi v Sloveniji. Pahniti Slovenca v revščino, če je drugi bogat, je namreč za Slovence sinonim za amoralnost. In asocialnost. In rojeva odpor.

Navsezadnje sem se prav zato vrnila iz ZDA.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

slovenija , država , kapitalizem , stavka , socialna ogroženost , vesna godina

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

30. 04. 2012 08:23:34
Socialna država? Kaj je to? Ja kje ste bili do sedaj? Ali je res bilo treba čakati,da se vse sesuje. Kar se godi danes se je vedelo da se bo zgodilo že pred 20 leti. Kaj ste vsi mislili,da se bo v Sloveniji dalo živeti brez dela in samo s prekupčevanji. Zabavno kako sedaj tulimo,ko se je pa kradlo, in saj se je vse vedelo mi je kup ljudi povedalo,da sem nora,ker sem dala to prognozo kaj se bo zgodilo. No dokler oni na vrhu kradejo na veliko in jaz lahko ukradem malo potem je vse v redu.
Zakaj se imenujemo socialna država? Mi lahko to kdo odgovori. Zakaj se nebi imenovali enalopravna država in poštena država. Zakaj rabimo socialo,če nebi bilo pohlepa in bi vsak lastnik pošteno plačal delavce in z njimi delil tudi dobiček. Saj ga nebi imel,če delavci nebi pridno delali.Slovenci smo tako priden narod,da bi lahko lepo živeli samo teh nekaj pohlepnežev bi bilo treba odstraniti na pravo mesto. Kar se tiče javnih uslužbencev pa tako. Kje so bili? Ali niso videli koliko je novih revežev. So se oglasili ko sta Tovšakova in Zidar okradla delavce in so ostali v lakoti in revščini na cesti?Sedaj ko pa hoče njim nekdo nekaj uzeti sedaj pa gremo. Ja prav je da štrajkajo samo ne mi pisati da ne štrajkajo samo za plače in svoj standard. Prej jih ji nič brigalo. Pa tudi Fides,kdo pa dobiva boljše plače kot zdravniki in sodniki pa nikoli niso zadovoljni. Tajkunov ne obsodijo leta,ko pa nekdo vzame, ker je lačen en hamburger in še kaj malega je pa v enem tednu obsojen na leto zapora. Ne se sprenevedati G. Vesna Godina,da ste zato prišla iz ZDA.da bi pomagala ubogim,to še nikoli niste vsaj s takimi članki ne. Najbolj socialno ogroženi vaših člankov ne čitajo ker nimaj denarja za to novo tehnologijo. Če bi bili ljudje na vašem rangu pošteni bi vrnili tisto kar so neupravičeno pokradli ali po socialistično odtujili, bi bila Slovenija zopet cvetoča dežela. Dokler pa ne bo zakonov,da bi lahko take obsodili in dokler so tudi sodstva toliko pohlepno in se bo dalo podkupiti in se balo oprostite za svoje r...ti,do takrat bo tako kot je. Smo si pa tudi mi mali sami krivi saj ne moreš nikomur verjeti in zaupati da bi karkoli naredil. Toliko g. Vesna včasih me vaši članki posebo razjezijo saj vi ne veste kako mi živimo.Meni ne manjka sociala meni manjka to da nimam take pokojnine za kar sem delala toliko let,državi vzgojila tri pridne davkoplačevalce, pa sem tudi pokradena iz strani visoke elite kot se imenujete, in si vzamete pravico,da nas imenujete navadne ljudi im male ljudi. S kakšno pravico ste vi velika in vsi vašega ranga,če pa je bilo tudi meni odvzeto,da sedaj lahko vsi vi veliki zgoraj dobro živite. Se opravičujem g. Godina samo danes ste me s tem člankom izzvala. Mali Slovenci ne rabimo socialne države kot vi pravite ampak PRAVIČNO POŠTENO državo. Toliko ko boste še pisala o socialni državi ,pa o malih ljudeh.
lp Majda
30. 04. 2012 08:24:46
Sicer pa vidite koliko vas čitajo ni nobenega komentarja
Lp
30. 04. 2012 09:21:43
Politiki, opravičite se delavcem, vsaj za 1. Maj
Ona, 24.04.2012
Najprej se nam je zgodila zakonita privatizacija skupnega družbenega premoženja, brez dejanskega osebnega plačila, kar je kraja. Zasluga predvsem leve politike in stroke. Rektor univerze, minister, profesor pedagog, ekonomist Jože Mencinger je namreč za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« To je bil po moje konec javne morale in pravne države za poštene državljane. Filozofija Jožeta Mencingerja, »certifikati so samo papir in vse za naše prave menedžerje«, je že dala rezultate. Tajkune in dolgove, le inovacij in delovnih mest ne! Obveljalo je nepojmljivo: »Kreditov ne bomo vračali!« Unikatno, »uspešni vzorni nagrajeni menedžerji« predavajo o tem celo na Univerzi. Sanacija je v teku. Državne banke so v krču.
Slovenska podjetja so poleg grških najbolj zadolžena v Evropi!
Koliko prikritih dohodkov, kapitala v tujini, imajo iznajdljivi, se seveda še točno ne ve. Utajeni davki, »smrtni greh demokracije«, so še tabu tema. Pošteno? Kulturno? Ne. To ni po skandinavsko, to je po balkansko! Državo, poštene državljane, se samo krade! Delitev dobička delavcem. V Evropi pravilo, pri nas še vedno le izjema. Državni svetniki, nato pa še poslanci, so 2010. zavrnili zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
Slovenski delojemalci, delavci zopet v 18. stoletju? Gospodarstvo je/bo ostalo konkurenčno? Ali res? Kaj pa razvoj in inovacije, raziskave in osvajanje novih trgov? Politika, leva in desna, 15 let pomaga podjetjem, menedžerjem in lastnikom, tako da ti lahko prikrito kradejo del plače, lažejo, goljufajo zaposlene in jim ne plačujejo prispevkov, povsem nekaznovano, ne da bi oškodovancem povrnili škodo. Kje so ostali neplačani prispevki? Še lani jeseni se je minister Križanič trudil omogočiti neplačevanje prispevkov! Šele ustavno sodišče, na pobudo Semoličevih sindikatov, lani jeseni le ustavi kratenje lastninskih pravic zaposlenih, to je »zakonito prikrito krajo delavcem«! Politiki in stranke, npr. poslanec Jože Tanko, SDS, pa še vedno svetohlinsko pravijo, samo »pomagali smo podjetjem«. Kako? Pokvarjeno, prikrito, kar z delom delavčeve plače!
Politika, leva in desna, tudi še vedno ne zmore sprejeti novega volilnega zakona, da bo volivec, tudi prizadeti državljan, delojemalec, delavec, končno le sam odločal, kdo bo po njegovi volji izvoljen na listi stranke, ne da to določijo kar vodje strank sami. Ta pravica volivca je demokratična, skladna z ustavo, volilni zakon pa že dolgo ne. Navidezna demokracija! Kako naj torej državljani, delojemalci, vsaj na tajnih volitvah sankcionirajo nepoštene stranke in poslance in nagradijo poštene? Zato bi bilo civilizirano in spodobno javno opravičilo okradenim državljanom vse politike, ki je pri tem sodelovala, LDS, SD, DeSUS, tudi SDS, NSi, SLS. Opraviči naj se zlasti prvi avtor teh prevar premier mag. Anton Rop, tudi Janez Janša in seveda Borut Pahor! Tudi predsednik dr. Danilo Türk bi se lahko oglasil na to sramotno temo. Opravičilo je znak spoštovanja in kulture! Kdo ga zmore?
30. 04. 2012 10:01:11
Cesta in demonstracije ne bodo IZBOLJŠALE stnadarda Slovencem.
Revščina in ZAOSTALOST v Sloveniji in Slovencem je posledica 50-letnega avtokratskega Titovega REŽIMA, in seveda REVOLUCIONARNEGA NASILJA,ki še danes RAZDVAJA Slovence,ker TAPRAVI(zmagovalci) še vedno vodijo in POVELIČUJEJO NOB,ki je počela ,kaj HUDE JAME.!!
Rešilo nas bo edino DELO in geslo NAZAJ K NARAVI.
Imamo ogromno NEOBDELANE ZEMLJE,VSAKEMU KI ŽELI IMETI VRT,DA SE MU OMOGOČI TO OSKRBO Z ZDRAVO ,Z DUŠO IN SKRBJO PRIDELANO ZDRAVO HRANO.
Na vrtu bodo pozabili na UPOR,razgrajanje na CESTI,DEMONSTRACIJE,UŽIVALI BODO V NARAVI,SE DRUŽILI S SOSEDI,TAREJŠI,UPOKOJENCI NE BODO ČAKALI NA SMRT V DOMOVIH AMPAK BODO S SVOJIMI NAJDRAŽJIMI,VNUKI,SORODNIKI PREŽIVLJALI ZADNJA LETA MED ROŽAMI,ZELENJAVO PRIDELANO NA LASTME VRTU.
Ostali bodo pa pač,delali v Javni upravi in srečneži v REALNEM SEKTORJU.
POLICISTI PA OD GLOB KI JIH BODO PLAČEVALI OBČANI.
POLITIKE PA TAKO ALI TAKO ŽIVI RAJA.
30. 04. 2012 13:52:00
Ni bilo prav, da so si škodljibvci naše domovine pisali zakone sami in nas opropali.
30. 04. 2012 13:57:43
Najlažje je STAVKATI,DEMONSTRIRATI,TUDI UNIČEVATI NARODOVO IMOVINO,REZULTAT BO VEDNO NEGATIVEN.
Kot sem napisal vsak posameznik se lahko zanese edino in samo na SEBE.
Država kot BREME občanom,BALAST,ki nam predpisuje obnašanje,VARČEVANJE je pač prisiljena UKREPATI.
Stavka ne bo rešila problema,kvečjemu še večjo razdvojenost,nezadovoljnost določenih slojev in REVŠČINO.
Dežela slovenska ima dovolj ZEMLJE za PRIDNE ROKE,vsa HRANA prihaja iz ZEMLJE.
ZEMLJA NAS REDI,BOGATI,PREŽIVLJA IN V ZEMLJO NAS POKOPLJEJO,ZATO BREZ ZEMLJE MI ŽIVETI NI.
Rešilo nas bo edino DELO in geslo NAZAJ K NARAVI.
Imamo ogromno NEOBDELANE ZEMLJE,VSAKEMU KI ŽELI IMETI VRT,DA SE MU OMOGOČI TO OSKRBO Z ZDRAVO ,Z DUŠO IN SKRBJO PRIDELANO ZDRAVO HRANO.
Ne bo potrebno zapravljati ČASA in EVROV v Merkatorju,Tušu,Lidlu,Šparu.
Na vrtu bodo pozabili na UPOR,STAVKO,razgrajanje na CESTI,DEMONSTRACIJE,UŽIVALI BODO V NARAVI,GIBANJU,ZDRAVEM OKOLJU,SE DRUŽILI S SOSEDI,STAREJŠI,UPOKOJENCI NE BODO ČAKALI NA SMRT V DOMOVIH AMPAK BODO S SVOJIMI NAJDRAŽJIMI,VNUKI,SORODNIKI PREŽIVLJALI ZADNJA LETA MED ROŽAMI,ZELENJAVO PRIDELANO NA LASTMEM VRTU.
Elita,kamor spada tudi Vesna pa tako ali tako živijo v RAJU in s svojimi prispevki samo polnijo lasten ŽEP.
30. 04. 2012 22:12:40
Umiranje države?
Ali umira država, ali pa državni paraziti, ki so vladali v zadnih letih in zadolžili Slovenijo za še toliko kolikor je sploh bila zadolžena za vse nazaj in s tem denarjem si dvigala plače sebi in vsem državnim usližbencem, ki jih je imela več kot 100 tisoč zaposlenih in jih je še kar naprej na tisoče letno zaposlila, da bi se lahko pohvalila, da nezaposlenost ne narašča preveliko in je s jemanjem kreditov dvigala plače in se delala za socijalno državo, a puf pa naj rešuje sedaj Janševa vlada, ki naj bo sedaj za vse kriva, akomunisti ki so Slovenijo speljali na Grški sistem gospodarstva, sedaj imajo priliko, da prebujajo revolucijo za stare slave in titovo pot: druže snađi se!