Kemija na krožniku in naše zdravje

Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine
Tina Sentočnik, dr. med., spec. interne medicine (Foto: Diana Anđelić)

Poimenovanje "obesogeno okolje" najdemo v angleškem slovarju prvič leta 1996. Tvorec te besedne zveze je raziskovalec Boyd Swinburn , pomeni pa "okolje, ki pospešuje porast teže pri ljudeh in negativno vpliva na poskuse njenega zmanjševanja". Swinburnova je tudi zanimiva teza ekološkega modela debelosti in iz nje izhajajoči predlogi, kako to epidemijo zajeziti: rešitev je v večji dostopnosti zdrave hrane in boljših možnostih za telesno aktivnost, torej v spodbujanju ljudi k prakticiranju zdravih vedenjskih vzorcev.

Znanstvenica Wendee Holtcamp ugotavlja, da v ZDA in v razvitem svetu že 150 let, skokovito pa zadnjih dvajset, opažamo postopen porast teže med odraslimi, mladostniki in otroci. V novejših raziskavah opisujejo pomemben porast teže tudi med domačimi živalmi, poskusnimi laboratorijskimi živalmi in celo pri mestnih podganah, kar spodbuja živahne raziskave, usmerjene v iskanje dodatnih dejavnikov nastanka debelosti. Le-te nesporno potrjujejo domnevo, da obstajajo v okolju ob vse bolj kalorični hrani in pomanjkanju telesne dejavnosti tudi drugi sprožilci debelosti.

To so t. i. "kemični obesogeni", ki so dodani hrani in zdravilom, v izdatnih količinah pa se nahajajo tudi v industrijskih izdelkih, npr. v embalaži, tekstilu, kozmetičnih izdelkih itd. Dokazano vplivajo na presnovne procese in aktivnost hormonov pri ljudeh in živalih, znanstveniki, ki so z usmerjenimi toksikološkimi raziskavami pričeli že leta 1970, pa z gotovostjo trdijo, da so z epidemijo debelosti, sladkorno boleznijo tipa 2 in metabolnim sindromom v tesni vzročni zvezi.  

V ZDA in Kanadi so v januarju letos prej dokaj zanemarjene tovrstne informacije prvič postale javno dostopne, odkrito so o teh dognanjih govorili tudi na Okoljski konferenci v ZDA oktobra 2011.

Na Japonskem so že leta 2000 opozarjali na domnevni vpliv dibutrina, stabilizatorja v polivinil kloridu, na spremembo spola pri številnih podvrstah rib, kar je javnost sprva spremljala z nejevero. Znanstveniki so dokazali, da gre za toksin, ki zastruplja morsko vodo in morsko hrano. Dibutrin in njegov kemični sorodnik tributilin – tega uporabljajo pri obdelavi lesa – so pri ljudeh našli v krvi, vzorcih iz jeter in celo v mleku doječih mater, oba pa spodbujata nastajanje maščobnih celic in promovirata nastanek debelosti pri ljudeh. Kemična pesticida atrazin in DDE (razkrojni produkt pesticida DDT), ki ju najdemo v hrani in vodi, povezujejo s povečanim ITM pri otrocih in inzulinsko rezistenco pri glodalcih.

Zdravilo rosiglitazon, s katerim pomagamo bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, pa priljubljen sojin fitoestrogen genistein, prehranski dodatek za lažje prenašanje menopavzalnih tegob, in mononatrijev glutaminat, dodatek konzervirani hrani, dokazano pospešujejo nastanek debelosti pri ljudeh. Enako delujejo tudi organotini, ki so jih našli v materialih za torbice znanih modnih ustvarjalcev, v tapetah, celo v prahu sesalcev za prah, pa tudi ftalati v plastiki, odišavljenih osvežilcih zraka, mehčalcih in praških za perilo ter preparatih za osebno nego.

Pomemben dejavnik porasta teže pri otrocih ima nikotin, ki svoj škodljivi pohod začne takoj po spočetju, še v maternici. Bisfenol A (BPA), ki ga najdemo v številnih medicinskih napravah, v konzervah, pa tudi v papirju računov iz registrskih blagajn, ter perfluorooktanoično kislino (PFOA), s katero so prepojene preproge, z njo je obdelana površina pohištva, nahaja se v vodoodpornem materialu Gore-Texu, v pripravljeni hrani za v mikrovalovne pečice ter v vodah z okusi, povezujejo s povišanim krvnim tlakom med nosečnostjo.

A skoraj grozljiva zgodba ima lahko srečen konec: nanj lahko vplivamo s svojo izbiro. Možnosti je veliko: uživanje organsko pridelane zelenjave in v organskem okolju vzgojenega mesa, svežih rib v zameno za tiste iz ribogojnic, surove, sveže, žive hrane namesto pakirane in z umetnimi dodatki, odpoved sladkorju in beli moki, ki uničujeta zdravo bakterijsko črevesno floro in zmanjšata sposobnost telesa za nevtralizacijo strupov; skladiščenje hrane v steklenih posodah, izogibanje konzervam.

Čistilna sredstva za dom, sredstva za nego in kozmetična sredstva naj bodo iz naravnih materialov. Če imamo radi dišave, uporabljajmo zase naravne, za prostore pa terapevtska naravna aromatična olja namesto umetnih osvežilcev za zrak, opustimo sintetične mehčalce za perilo, sintetične dišave in dišeče sveče. Za pripravo hrane je najboljša posoda s keramično prevleko ali iz stekla. In ne nazadnje – pri gradnji in obnovi doma uporabljajmo naravne materiale.

In še – manj je več. Za vzdrževanje zdravja ne potrebujemo veliko: svežo hrano, svež zrak in čisto vodo. V Sloveniji je tega zaenkrat dovolj.


Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki