Trenutki, ko me je sram za Slovenijo

Viki Grošelj
Viki Grošelj (Foto: Diana Anđelić)

Slovenijo imam rad, ker je moja domovina. Kot udeležencu številnih odprav v tuja gorstva mi je bilo večkrat dano, da sem na vrhu mogočne gore s ponosom razvil slovensko zastavo. Tudi še danes skušam Slovenijo po svojih najboljših močeh predstavljati v svetu. Toda zadnje čase me zaradi nekaterih dogajanj v njej zanjo močno sram.

Že šolarjem vbijamo v glavo, da je pošteno delo ena od najvišjih vrednot v vseh družbenih sistemih, plačilo zanj, ki naj bi človeku zagotavljalo dostojno življenje, pa ena od temeljnih, z zakoni zagotovljenih pravic, nad katerimi bedi država. Toda v praksi nam država zadnjih nekaj let nazorno kaže, da so zanjo to le napisane floskule in leporečje za naivne. Dokaz za to so številni slovenski in tuji delavci, ki so jih delodajalci podlo izigrali. Država s svojimi institucijami pa se ob tem ignorantsko spreneveda in s sprevrženimi izgovori svojih najvidnejših predstavnikov ščiti pogoltne in nadute povzpetnike brez vesti.

Številni naši in tuji delavci že mesece ne dobijo zasluženega plačila za svoje delo, in če ga zahtevajo, država naše delavce ignorira, tujim pa ne podaljša dovoljenja za bivanje in jih izžene iz države!?! Ob vsem tem so naši odgovorni politiki šele pred nekaj meseci doživeli razsvetljenje in "ugotovili", da neplačevanje socialnih prispevkov ter neizplačevanje plač ni le prekršek, temveč kaznivo dejanje!?!

Morda sem spregledal, vendar doslej še nisem zasledil kakega vidnega politika katerekoli politične opcije, ki bi se javno zavzel – in to tudi konkretno izpeljal – da se delavcem, ki so ostali brez zasluženih plač, te izplača, skupaj s socialnimi prispevki, da naj za to jamči država ter potem od krivcev ta sredstva tudi učinkovito izterja in jih kaznuje. In pri tem sploh ni potrebno izumljati česa novega. Že pogled k sosedom Avstrijcem nam razkrije, kako v praksi onemogočati neplačevanje delavcev in izigravanje zakonov. Zato je pri naših sosedih med vodstvenimi delavci bistveno manj takih, ki bi hoteli ogoljufati svoje zaposlene in svojo državo.

Ko na televiziji gledam tuje delavce, ki so s svojim delom pomagali graditi in vzdrževati Slovenijo kot državo v vseh njenih pojavnih oblikah, kako nemočno pojasnjujejo, da "već nekoliko mjeseci nismo primili plate", me je kot Slovenca pošteno sram. Ob tem razmišljam, kakšno sporočilo s takim ravnanjem moja država pošilja v svet. Pa naj se dobromisleči Slovenci, vrhunski znanstveniki, umetniki, športniki, korektni poslovneži in politiki še tako trudijo. Ob takih krivicah bo obveljala za zvijačno, pogoltno državo, v kateri vsakdo skuša izkoristiti in ogoljufati vsakogar, v kateri pravni sistem ne deluje in v kateri politika to ne le dopušča, ampak s svojim delovanjem celo podpira.

Kako take krivice in njihovo nekaznovanje dojemajo mladi Slovenci, ki si svoj sistem vrednot šele ustvarjajo, in kakšno sporočilo jim s tem dajemo, raje ne razmišljam. V takih trenutkih me je sram, da sem Slovenec, in sram me je za mojo drago Slovenijo.