Življenjski scenarij in starost

Zoran Milivojević, dr. med., sihoterapevt in seksolog
Zoran Milivojević, dr. med., sihoterapevt in seksolog (Foto: Diana Anđelić)

Če nesmrtnost in večna mladost še naprej spadata v domeno domišljije, pa je v sodobnem času čedalje pomembnejše prelaganje starosti. Še nobena generacija Zahodnjakov namreč ni bila tako obsedena z željo po daljši mladosti in s strahom pred staranjem. V ustavljanje ali upočasnjevanje procesa staranja ljudje vlagajo veliko naporov in denarja. Včasih, ko so ljudje težko živeli v revščini, na robu preživetja, se sami sebi niso zdeli tako pomembni, kot so si pomembni zdaj, ko živijo v tem, kar lahko imenujemo območje kakovostnega življenja. Posameznik, ki se sam sebi zdi zelo pomemben, želi uživati v življenju, in to karseda dolgo. Čeprav kritiki opozarjajo, da je sodobna družba postala skupnost narcisoidnih posameznikov, kar je pripeljalo do številnih oblik odtujevanja, ta želja posameznika, ki se mu ni več treba boriti za preživetje, kljub vsemu velja za popolnoma legitimno.

Nedavno so angleški znanstveniki objavili, da so odkrili genetsko osnovo dolgoživosti. Gre za redko, vendar preprosto kombinacijo genov, ki je skupna ljudem z dolgo življenjsko dobo. Tisti, ki imajo to gensko kombinacijo, zelo redko trpijo za visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in aterosklerozo. To vzbuja upanje, da bodo znanstveniki izolirali beljakovine, ki jih pomagajo ustvarjati ti geni – tako bi jih lahko jemali tudi vsi, ki so brez teh genov. Ta novica morda pomeni, da smo na pragu uresničitve večnih človeških sanj o nesmrtnosti. Človeško željo po nesmrtnosti namreč opisuje že eden od prvih pisnih spomenikov, babilonski Ep o Gilgamešu. Večina ljudi pa si nesmrtnosti ne predstavlja v obliki neskončnega življenja v starajočem se telesu. Nesmrtnost si največkrat predstavljajo kot življenje v večno mladem telesu.

Staranje je pojavljanje znakov, na temelju katerih človek sklepa, da ni več mlad. Tudi zato je strah pred staranjem pravzaprav strah pred približevanjem starosti. Staranje je sestavni del življenja, kljub temu pa mnoge ljudi, ki se približajo preddverju starosti, začne grabiti strah. V naši civilizaciji prevladuje strah pred staranjem. Zakaj? Ljudje začutijo strah takrat, ko ocenijo, da nekaj močnejšega od njih ogroža tisto, kar se jim zdi pomembno. Menijo, da s prihodom starosti ne bodo mogli uresničevati vsega, kar se jim zdaj zdi pomembne. Z drugimi besedami, ljudje se ne bojijo starosti kot take, pač pa sprememb, ki jih prinaša starost.

To življenjsko obdobje ima pri večini sodobnih ljudi zelo negativen pomen. Redki so tisti, ki starosti ne doživljajo kot nekaj slabega. Odrasli starost večinoma razumejo kot obdobje, v katerem bodo izgubili vse, kar se jim zdi najpomembnejše. Ženske se bojijo, da bodo izgubile lepoto in spolno privlačnost. Moški se bojijo, da ne bodo več privlačni in da bodo izgubili spolno moč. Tako enim kot drugim so skupni številni drugi strahovi, povezani s starostjo – predvsem strah pred boleznijo, nemočjo, odvisnostjo od drugih in naposled smrtjo.

Zanimiv koncept psihološke teorije, s katero se ukvarjam – transakcijske analize – se nanaša na nezavedni življenjski scenarij. Po tem konceptu imamo ljudje sistem prepričanj, ki na nezavedni ravni delujejo kot pravila, ki nas spodbujajo in omejujejo, pri čemer določajo, kako bomo živeli. To pomeni, da nas večina živi na način, ki ga določajo naša prepričanja – torej je "usoda" pogosto zgolj posledica naših psiholoških mehanizmov. Čeprav smo prepričani, da odločitve o posameznih vprašanjih sprejemamo zavestno, so v resnici samo posledica delovanja teh pravil. Če si človek po svojem nezavednem življenjskem scenariju ne zasluži ljubezni, bo tudi v resničnosti živel tako, da bo "dokazal", da zanj ni ljubezni. To se lahko pokaže na različne načine: morda si bo izbiral samo partnerje, ki ga v resnici ne ljubijo, nemara bo z ljubosumjem ali kako drugače razdiral vse svoje odnose … Rezultat bo vedno ustrezal merilom, ki mu jih "predpisuje" njegov scenarij. To pomeni, da pogosto ne živimo življenja, kakršno je, pač pa živimo svoja prepričanja.

Enako velja za starost. Ljudje živijo takšno starost, kot jo opredeljuje njihov življenjski scenarij. Toda v večini teh nezavednih scenarijev ali modelov, ki smo jih prevzeli od svojih staršev, staranje pomeni telesno, psihološko in socialno pasivizacijo. Večina ljudi v starosti izgubi zanimanje za zunanji svet in druge – zapirajo se v ozek krog znanih ljudi. Takrat glavne teme mentalnih procesov postanejo višina pokojnine, zdravstvene težave in vnuki.
Ljudje z negativnim scenarijem starosti tega scenarija ne razlikujejo od stvarnosti. Preprosto mislijo, da tako mora biti, čeprav gre samo za njihov scenarij. Dokaz, ki priča o takšni stvarnosti, so številni ljudje, ki se starajo na tak, negativen način.

Težava je v tem, da se ljudje ne zavedajo razlike med negativnim modelom staranja in samim staranjem – ne opazijo pa niti dejstva, da se je mogoče starati na različne načine. Do nečesa podobnega prihaja, ko mladi opazujejo življenje svojih staršev in drugih odraslih ter na osnovi tega sklepajo, da odraslost ni zabavna, da je biti odrasel nekaj slabega, zaradi česar sklenejo, da nikoli ne bodo odrasli. Toda odraslo življenje njihovih staršev je samo ena od oblik odraslosti, en model odraslosti, za katerega nikakor ni nujno, da bo doletel tudi njih. Seveda je mogoče biti odrasel in odgovoren, obenem pa v življenju ohraniti zabavo.

Podobno je s starostjo: tudi v starosti je mogoče živeti kakovostno in dejavno. To seveda ne more biti posnetek življenja v mladosti, saj ima vsako življenjsko obdobje svoje posebnosti. Tudi zato morajo vsi, ki si želijo dobrega počutja v sedemdesetih, osemdesetih letih (starost se uradno začne s 65 oziroma 70 leti), razumeti, da potrebujejo dober model staranja. Tako kot pri vseh drugih stvareh, mora človek, če naj "spremeni" svojo starost, spremeniti svoj scenarij starosti. Ključno vprašanje se glasi: ali je v starosti mogoče živeti kakovostno? Tudi zato so pomembni vzori. Ali poznate človeka, ki preživlja starost tako, kot bi jo želeli živeti tudi vi?