Kako je z osebno higieno v gorah

Viki Grošelj
Viki Grošelj (Foto: Diana Anđelić)

Prijatelji in znanci me pogosto sprašujejo, kako je z osebno higieno na odpravah v tuja gorstva, trekingih ali nekoliko bolj eksotičnih potovanjih po predelih sveta, ki se ne morejo ravno pohvaliti z razvito turistično infrastrukturo in s pripadajočim udobjem. Večino od njih tovrstna potovanja in spoznavanje drugačnega sveta sicer zanimajo, vendar glavno oviro vidijo v tem, da se po napornem dnevu na poti ne morejo stuširati in se k počitku zavleči med čiste rjuhe.

Takega higienskega udobja največkrat res ni in takrat nastopi improvizacija. S čistilnimi robčki, termovko tople vode, koščkom mila in s kolikor toliko čistim kosom blaga, za katerega sploh ni nujno, da je brisača, je mogoče delati čudeže. Seveda se dandanes tudi nekoč zelo eksotične dežele na tem področju vse bolj razvijajo. Na trekingih po Nepalu, Tibetu ali Pakistanu celo v najzakotnejših vaseh naletiš na gostišča, kjer je na voljo tuš. Toplo vodo je sicer treba doplačati, toda če si zaprisežen častilec osebne higiene, to niti ni tako moteče.

Tako so časi, ko smo bili na dolgotrajnih himalajskih odpravah po mesec dni v enih in istih dolgih spodnjicah, ko si jih končno slekel, pa si jih lahko kar prislonil v kot, že davno minili. Spominjam se, kako smo se po več tednih naporov v hudem mrazu himalajskih višin, kjer nismo mogli natopiti dovolj vode iz snega niti za pitje, kaj šele za umivanje, počasi vračali v civilizacijo. Visoke temperature, bujno cvetoče zelenje, banane in mandarine skorajda tropskih himalajskih dolin so vzbujali občutek, da si se vrnil v raj. Popolnost pokrajine, po kateri si hodil, je motil le močno neprijeten vonj, ki ni in ni hotel izginiti. Šele čez čas si ugotovil, da si vir neprijetnih vonjav prav ti sam. Topla voda potoka ob poti, v katerega si se zavalil in v njem okušal slast velikih količin vode, ki je ni treba topiti iz snega, je počasi luščila staro umazanijo s telesa in zaradi naporov že tako močno shujšano telo je, potem ko si zlezel iz potoka, imelo še kakšno kilo manj.

Študentje Fakultete za šport, s katerimi vsako leto preživim nekaj dni na Komni, kjer opravijo program turnega smučanja, so v skromnih razmerah planinske koče soočeni z večinoma mrzlo vodo za umivanje, pa še ta je kapnica in zato na voljo v omejenih količinah. Večkrat jim pripovedujem o himalajskih in drugih doživetjih z bolj ekstremnih potovanj. Ob vprašanjih, kako je tam s higieno, in mojih odgovorih, tistih nekaj dni veliko laže tudi sami nekoliko potrpijo.
 
Tako privlačni, prvinski in še dokaj neokrnjeni predeli našega planeta so izjemno očarljivi, s stališča osebne higiene pa včasih nekoliko problematični. Toda naj to ne bo vzrok, da jih ne bi obiskali, če si to res želimo. Poleg vsega lepega nam prinašajo tudi smisel za improvizacijo na področju higiene. Čistoča je res pol zdravja, drugo polovico pa verjetno predstavlja umazanija. In na takšnih potovanjih je ta druga polovica zdravja pač nekoliko bolj v ospredju.

Pa veliko lepih potovanj v eksotične kraje vam želim.

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki