Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Problem, imenovan šola


(stran 3 od 3)



Pogoj za razvoj te – potrošniškemu kapitalizmu tako ljube – libidinalne ekonomije (kajti ko zdrsnete v odvisnost, porabljate še bolj prisilno kot prej) pa je, tako kažejo študije, neodraslost. Vzgojo oziroma socializacijo otroka je treba izvajati tako, da se otroku prepreči funkcionalno odrasti. Osnovna značilnost tovrstne vzgoje pa je načelo, da je treba otroka vzgajati prijazno. Otroku prijazna vzgoja namreč zaradi odsotnosti neugodja, avtoritete in kazni otroku onemogoča prehod v odraslost, torej prehod, ko otrok od logike, da dela to, kar je zanj prijetno, preide na to, da dela to, kar je prav. In v sodobnih zahodnih družbah, iz katerih tako navdušeno uvažamo vzgojne rešitve, je ta prehod onemogočen generalno in sistematično, tudi v družini in šoli. Te družbe vzgojno in socializacijsko zagovarjajo logiko otrokovega ugodja kot najvišje vrednote. S tem zagovarjajo tudi logiko ohranjanja otroka v infantilizmu in neodraslosti, ne glede na njegovo biološko starost. Zato sta v zahodnih družinah avtoriteta in kazen prepovedani.

Seveda tudi šolske prakse zahodnih družb predstavljajo modele šole, ki otrokom onemogočajo odraščanje. Ko te modele uvažamo, bi morali iti nekoliko dalje, kot zgolj pasti na všečni videz otrokovega zadovoljstva in šolske participacije: ogledati bi si morali ozadje, tisto, kar je produkt takšne šole, torej funkcionalno neodraslega posameznika, ki ga lahko kapital – prav zaradi te neodraslosti – skozi njegovo osebno trpljenje brezmejno izkorišča. Je to tisto, kar hočemo?

Zgolj še beseda za starše. Če otroke vzgajate po logiki zagotavljanja njegovega ugodja, boste ustvarili neodrasle posameznike z vsemi omenjenimi značilnostmi. Ti se seveda nikoli, ne glede na starost, ne bodo vedli kot odgovorni in samostojni odrasli. Zgolj vprašanje časa je, kdaj in v katero odvisnost bodo zdrsnili. Je to tisto, kar želite? Ko s svojimi pritožbami o tem, da šola za vašega otroka ni "fajn", sami ali z odvetnikom odhajate v šolo, odhajate tja z zahtevo, da se tudi v šoli uveljavijo rešitve, ki otroku onemogočajo odrasti, ki podaljšujejo njegov infantilizem. S tem delate to, kar zahteva kapital. Vendar na račun lastnega otroka, ki bo zaradi tovrstnih vzgojnih strategij neizbežne pristal v odvisnosti. Je to tisto, kar hočete?

Razumeti je treba, da je tisto najboljše, kar lahko kot starši naredite za svojega otroka, to, da mu omogočite odrasti. V družbi, v kateri sta celotna socializacija in vzgoja usmerjeni zoper ta cilj, je to junaški podvig. Podvig, ki zahteva razumevanje. Predvsem razumevanje tega, da je pogoj za prehod v funkcionalno odraslost prehod iz registra "delam to, kar je fajn" v register "delam to, kar je prav". Torej prehod od ugodja k neugodju. Tu ima lahko šola, ki je bila tradicionalno okolje odraslosti, saj je od učencev zahtevala prakticiranje registra "delati to, kar je prav", odločilno vlogo. Seveda le, če boste kot starši zahtevali šolo, ki ne bo po meri ugodja vašega otroka.
 
Najboljše, kar lahko kot starši naredite za svojega otroka, je to, da mu omogočite odrasti. Pogoj za prehod v funkcionalno odraslost pa je prehod iz registra "delam to, kar je fajn" v register "delam to, kar je prav".




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd