Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Problem, imenovan šola


(stran 2 od 3)



Skratka, cirkus. Cirkus, ki ga poskušajo obvladati tako strokovnjaki kot ministri. Praviloma z ukrepi, ki naj bi povečali zadovoljstvo – predvsem staršev in učencev – s šolo. Rešitev naj bi bila v posodobitvi šole. Torej v tem, da bi šolo modernizirali. Seveda po vzoru Zahoda. Šola mora biti učinkovitejša, torej povečati znanje učencev. Hkrati in predvsem pa mora biti prijaznejša do učencev. Doseči mora torej, da bodo učenci imeli radi šolo. Učenci se morajo v šoli počutiti dobro. Zato je treba uvesti vse ukrepe, ki zagotavljajo dobro počutje učencev. Učence in njihove težave je treba razumeti in jih reševati, ne pa otroke kaznovati. Treba je poiskati vzroke za šolarjeve težave, jih diagnosticirati in strokovno odpravljati.

Šolo tako preveva terapevtski duh. V tem duhu morajo ravnati šolske strokovne službe, vendar tudi učitelji in vodstvo šole. Obenem je treba omiliti stres, ki ga učenci doživljajo v šoli. Zato torej opisno ocenjevanje, nivojski pouk, napovedano spraševanje. In tako dalje. In tako naprej. Treba je tudi povečati pravice učencev in staršev. Učenci in starši naj soodločajo o vsem, celo o učbenikih in delovnih zvezkih, ki jih bodo šolarji uporabljali naslednje leto. Predvsem pa je treba okrepiti vpliv in moč, ki jo imajo v šoli starši in učenci. In tako dalje. In tako naprej. Lahko bi naštevali v nedogled.

Vendar je tako v opisanem diagnosticiranju stanja slovenske šole kot tudi v predlaganih rešitvah za probleme na delu temeljna napaka. Ta napaka zadeva dejstvo, da ne problemi slovenske šole ne njihove rešitve niso zgodovinsko in družbeno kontekstualizirane. Ali povedano drugače: opisano razumevanje težav slovenske šole kot tudi opisane rešitve bi bile pravilne, če bi šlo za šolo, ki je delovala v družbi izpred stotih let. V tedanjih šolah je namreč gospostvo temeljilo na prepovedi ugodja in uživanja, torej na podrejanju skozi neugodje. Toda danes ni več tako. Kot je že pred leti jasno zapisal tudi Slavoj Žižek, sodobne oblike gospostva ne temeljijo na prepovedovanju ugodja in užitka, marveč na njegovem zapovedovanju. Sodobni gospodar užitek in ugodje zapoveduje. Formula sodobnega gospostva se namreč glasi: "Uživaj!"

To dejstvo spremeni vse. Čisto vse. Če so bile namreč v šoli preteklosti, ki je temeljila na prepovedovanju in zatiranju ugodja, omenjene rešitve konstruktivne, se iste rešitve v šoli sodobnega časa spremenijo v destruktivne in neproduktivne. V šoli preteklosti je bilo lomljenje klasičnih šolskih pravil – za katero se zdaj pri nas zavzema tako večina stroke kot tudi večina staršev in učencev – nekaj pozitivnega. V zdajšnji šoli pa je to izrazito negativno. Jasen empiričen dokaz za to je ameriška javna šola, kjer so tovrstne rešitve na delu že toliko časa, da so lahko proizvedle svojo pravo vsebino: odsotnost slehernega znanja, šolski kriminal, dezorganizacijo šolskega sistema, ceno pa plačujejo predvsem učenci – ne le z izpostavljenostjo kriminalu in šolskemu nasilju, temveč tudi z oblikovanjem osebnostnih značilnosti oziroma libidinalnega ustroja, imenovanega patološki narcis.

Ta libidinalni ustroj je ustroj odvisnika od socialnega aplavza, od aplavza drugih, ki za to, da ta aplavz doseže, stori vse, predvsem pa kupuje izdelke, ki jih drugi še nimajo in mu jih zavidajo. V tem smislu je idealni potrošnik zahodnih potrošniških družb, ki morajo rešiti problem, kako prodati vse, kar se izdela in česar nihče ne potrebuje. Toda patološki narcis ni le prisilni potrošnik. Je tudi odvisnik. V odvisnosti oziroma tehnike pozabe zdrsne takrat, ko zaradi odsotnosti aplavza trpi. Takrat z alkoholom, mamili, antidepresivi … to trpljenje vsaj obvladuje, če že ne odpravi.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd