Posamezniki, ki so resnično samo prijatelji ali kolegi, počasi drsijo proti spolzkim tlom intimne povezanosti in poznejše nezvestobe. Prvi opozorilni znak prežečega izdajstva je skrivna čustvena navezanost. Večina ljudi te navezanosti sploh ne prepozna in ne uvidi, v kaj so se zapletli, dokler ne postanejo tudi telesno intimni. Čeprav je priložnost za afero dovolj povsod, se dandanes najpogosteje razvije prav med sodelavci.

Delovno mesto je torej najnovejši grozeči kraj za romantične priložnosti. Na delovnem mestu prebijemo večino svojega časa, tam pa se srečujemo z ljudmi s podobnimi interesi in podobne starosti. Delovno okolje je torej naravnost idealno, da si najdemo ljubimca ali ljubico. V zunajzakonska razmerja se zapleta več žensk kot kdajkoli, največkrat pa se začnejo prav na delovnem mestu. Zdajšnje ženske imajo veliko več spolnih izkušenj kot pripadnice prejšnjih generacij, več jih je tudi zaposlenih na delovnih mestih, ki so bila nekoč namenjena izključno moškim. Tudi moški se najpogosteje zapletejo s sodelavkami. Povečanje deleža zaposlenih žensk, daljši delovni čas in skupinsko delo so v zadnjih dvajsetih letih povzročili korenite spremembe narave dela.

Spremembe delovnih razmer so v podjetjih pripeljale do dveh tako imenovanih socialno-spolnih fenomenov. Prvi so afere na delovnem mestu, drugi, ki je s prvim tesno povezan, pa je spolno nadlegovanje. Nezvestoba na delovnem mestu se razlikuje od drugih oblik nezvestobe in ima tudi različne motive. Izkušnje vpletenih so lahko pozitivne ali negativne, afere so lahko dolgotrajne ali bežne, motivira jih lahko koristoljubje ali ljubezen, včasih pa temeljijo celo na izkoriščanju.

Raziskave kažejo, da imajo najbolj škodljive učinke na moralo in storilnost zaposlenih hierarhična razmerja med podrejenim in nadrejenim ter koristoljubna razmerja, pri katerih eden od vpletenih zadovoljuje svoje osebne ali spolne potrebe v zameno za zadovoljevanje delovno oziroma karierno usmerjenih potreb drugega.

Posledice afer na delovnem mestu se kažejo v obnašanju, stališčih in storilnosti vpletenega posameznika, v odzivih sodelavcev in članov delovnih skupin, pa tudi v podjetju kot celoti. te posledice so lahko tako škodljive kakor tudi koristne.

Nekateri raziskovalci zagovarjajo tezo, da imajo lahko afere na delovnih mestih tudi koristne učinke; zaposleni naj bi postali bolj storilni, so raje na delovnem mestu in tam ostajajo dlje. To je še posebno izrazito, če sta oba vpletena samska in se pozneje poročita, saj zato postaneta še bolj predana podjetju. Če oba vpletena vstopita v afero zaradi ljubezni, lahko pričakujemo, da se bosta njuna storilnost in zanimanje za delo povečala.

Če strnemo najpogostejše škodljive posledice afer na delovnem mestu za podjetje in domače razmere, bi lahko rekli, da:

• lahko trpita storilnost in kakovost dela vpletenih in celo njunih bližnjih sodelavcev,,
• vpletena utegneta postaneta predmet posmeha in opravljanja,
• obstaja verjetnost premestitve oziroma odpuščanja – v takšnih primerih je navadno kaznovana ženska,
• prihaja do neprijetnih situacij, če se zveza konča, vpletena pa morata še naprej delati skupaj,
• lahko v primeru, da eden od vpletenih pretrga zvezo, drugi, ki se s tem ne strinja, prvemu resnično zagreni življenje,
• sodelavci dela oseb v razmerju navadno ne cenijo, saj vedno obstaja sum, da je pravi razlog za poslovni uspeh spolna usluga,
• utegne priti do pravnih posledic in javna sramota vsega podjetja,
• lahko pride do ovadbe zaradi spolnega nadlegovanja,
• prezaposlenost z afero nemalokrat povzroči slabše opravljanje delovnih nalog,,
• podrejeni lahko pride do navideznega povečanja moči,
• afera pomeni tveganje za kariero ter osebno in družinsko življenje.

V Sloveniji opravljena raziskava o nezvestobi na delovnem mestu, v kateri je sodelovalo 132 anketirancev, je pokazala, da so afere na delovnem mestu zelo pogoste. Kar 73 odstotkov vseh anketiranih je odgovorilo, da je v podjetju, v katerem delajo ali so delali, prišlo do afere. Izkazalo se je, da so njihovi učinki zelo negativni ali negativni in da ima najslabše posledice na odnose v kolektivu razmerje z nadrejenim (Seles, 2006).