Z nasmehom na obrazu v novoletne zaobljube

Sandra Bohinec Gorjak
Sandra Bohinec Gorjak (Foto: Blanka Brelih)

Vabim vas, da se za trenutek zazremo vase. Kdaj smo se nazadnje sami sebi od srca nasmejali? Ko smo naredili kakšno traparijo ali ko smo izpadli res smešni in nerodni? In tudi kdaj smo s smehom in vedrino spravili v dobro voljo sočloveka?

Predvsem zaradi kulturno privzgojenih »mask resnosti« je za to potreben že kar pogum. Današnja družba zapoveduje, da smo videti pametni, uspešni, resni. Če se nasmehnemo, nas ne jemljejo več resno. Pri mojem delu mi ljudje pogosto priznajo, da se zaradi strahu pred reakcijami okolice ne upajo nasmehniti.

A nasmeh, smejanje, humor pozitivno vplivajo na naše psihično in fizično zdravje ter imajo znanstveno dokazane zdravilne učinke. Zmanjšujejo stres in depresijo, tudi demenco, krepijo imunski sistem. V strokovni literaturi preberemo, da je terapija s humorjem vsaj tako učinkovita kot vsesplošno uporabljani antipsihotiki, pri čemer se izognemo neželenim stranskim učinkom in si izboljšamo kakovost življenja. Zanimivo se je ob tem vprašati, kako lahko sami pripomoremo k večji uveljavitvi kulture nasmeha pri nas in kaj nam bo to prineslo.

Kultura resnosti

Kulturo resnosti je mogoče opaziti tudi v našem odnosu do otrok na javnih krajih, na primer v restavracijah, kjer jih želimo utišati in jih učimo, naj sedijo pri miru in ubogajo. V Italiji, denimo, je otrokom povsod dovoljeno sproščeno govoriti, se oglašati, njihova glasnost je sprejeta z večjim razumevanjem. Ste kdaj opazovali otroka, ki mu je starš ravnokar dejal: »Kako se pa obnašaš, zresni se, nisi več otrok!« Otrok se kar pogrezne sam vase. S takšnim pristopom mu namreč uničimo pozitivno razpoloženje, sproščenost, njegovo psihološko funkcioniranje počasi postaja zamaskirano z masko ubogljivosti in nepristnosti, izgubi željo, da bi se svobodno izražal, in postane izumetničen.

Ko se pogovarjamo s svojimi otroki, pa naj bodo majhni, mladostniki ali pa tudi že zreli odrasli s svojo družino, je dobro poiskati ravnotežje – kdaj bomo delovali resnobno, ker je zadeva resna, in kdaj se bomo zatekli k »dobremu obrazu« in uporabili močno orodje v komunikacijskih veščinah, kot sta nasmeh in smeh.

Novoletna zaobljuba: vsak dan si namenim nasmeh

Kadar podarimo nasmeh, podarimo dobroto. Drugim, pa tudi sebi. Nasmeh in dobrota sta gradnika čuječnosti, ki je način zavedanja lastnega doživljanja. Dobro je, da smo prijazni do sebe, še posebej, kadar nam je težko. V soočanju s težko življenjsko situacijo je mnogokrat prav čuječnost dobra podlaga za sprejemanje pravilnih življenjskih odločitev. Zavedati se procesov lastnega doživljanja strahu, negotovosti, stiske, žalosti in te občutke sprejemati z odprtostjo in radovednostjo je poseben izziv. Ko trpimo, bi praviloma najraje zbežali, zanikali motnje, iskali krivce … Toda v zanosu doseganja dobrega za svoje bližnje, sebe in širšo družbo pogumno gledamo v oči najtežjim preizkušnjam in lahko skozi pristop čuječnosti razrešimo mnoge hude situacije. Čuječnost je tista sila, ki ohranja vero in stabilnost, da se odprejo vrata tudi tam, kjer se to najmanj pričakuje.

Moč lastne čuječnosti preprosto pomeni, da se zavedamo, da se »nekaj dogaja«, in da z vso silnostjo lastne pozornosti brez predsodkov, a potrpežljivo ter z zaupanjem v modrost in intuicijo prestanemo dano (pre)izkušnjo. Čuječnost je vera v možnost, da se lahko zadeve obrnejo na dobro tudi takrat, ko je videti še tako hudo. In upati takrat, ko je položaj videti brezizhoden, je primer čuječnosti, ki iz nas izmami rešitve, s katerimi presenetimo še sami sebe, da smo jih sploh zmožni. In po rešitvi lahko posežemo prav iz stanja dobrote, ki jo izrazimo z dobrohotnim humorjem in nasmehom. To so majhni »čudeži« čuječnosti.

Bliža se prednovoletni čas, ko zadiši po cimetu in vanilji, čas, ko se jesenska delovna mrzlica malce umiri in je pred nami začetek nečesa novega. Odličen trenutek za novoletne zaobljube. V prednovoletnem času vas tako vabim k zaobljubi, da si bomo dovolili ustvarjati okoli sebe vzdušje z nasmehom, dobrohotnostjo, pozitivnim smehljanjem, ki ga v terapijah imenujejo »dober obraz«. Opazujte dobroto, ki ste jo s tem pristopom oživili okrog sebe. Prepričana sem, da boste ob marsičem videnem naglas ali po tihem zavriskali in si rekli, glej, glej, tole mi je pa res dobro uspelo.

Tako vas zdaj zapuščam v mislih, da pravzaprav že imate v sebi vse darove, da ustvarite zaobljube in zmage, za katere ste bili ustvarjeni, da jih dosežete. Niste bili poslani na pot uresničevanja svojih najvišjih ciljev in poslanstva brez teh moči. Kako bi to bilo sploh mogoče? Vse, kar potrebujete, je, da se poglobite vase, prebudite lastne notranje moči, jih prepoznate in uporabite. Z nasmehom na obrazu.

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki