Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kalij in modra tabletka

Tili Kojić
Tili Kojić (Foto: Grega Žunič)

Uvodnik, Viva februar, številka 255

Milan Kundera v romanu Simpozij zapiše, da bi morali ob polnoletnosti namesto osebne izkaznice, ki simbolično dokazuje odraslost, dobiti smrtonosno modro tabletko. Po njegovi interpretaciji bi ljudje občutek o popolni odgovornosti za svoje življenje dobili šele takrat, ko bi imeli možnost, priložnost in sredstvo, da odločitev o dokončanju svojega življenja sprejmejo sami in neodvisno od drugih. Knjigo sem brala v najstniških letih in se strastno strinjala z idejo, da bi moral imeti vsak posameznik absolutno pravico odločati o svojem življenju in smrti. Popolno svobodo in odgovornost, ki iz tega izhaja, danes razumem nekoliko manj radikalno.
Še vedno verjamem in trdno zagovarjam svobodo posameznika, vendar hkrati razumem, da iz svobode izhajajo določene odgovornosti. Odgovornost do tega, da ne prizadenemo drugih, da s svojimi odločitvami ne nalagamo bremena drugim, da sprejemamo posledice, ki izhajajo iz naših odločitev. Z nedavno "afero kalij" se je pokazalo, kako smo daleč od tega, da bi kot družba razumeli, kaj šele bili sposobni konsenza, ki je glede tega vprašanja nujno potreben.

Ironično je, da nas je na evtanazijo opomnil neposrečen način opozarjanja na problem slabe komunikacije med zdravniki. Škoda, da smo ob tem zamudili priložnost, da bi odprli še kako potrebno javno razpravo o načelih, ki vodijo in določajo svobodo posameznika. Vse je ostalo na ravni tehnicistično obarvane razprave o postopku in kazenski odgovornosti. Nihče ni odprl vprašanja, do kam, denimo, dovoliti sodobni medicini, da odloča o kakovosti našega bivanja. V katerih primerih imamo pravico "vzeti modro tabletko"? Ali lahko to odločitev sprejmemo neodvisno od želja svojih bližnjih? Do kod seže naša svoboda?

Gre za vprašanje etike. Vse kaže, da je nastopil čas, da si v luči novih okoliščin, ki jih je ustvaril razvoj medicine, dovolimo postaviti pod vprašaj etične temelje, ki so medicino vodili dve tisočletji in pol. V luči sodobnih pravic človeka in bolnika, kot je denimo ta, da lahko sprejmemo ali zavrnemo predlagano terapijo ali poiščemo pomoč pri zdravilcu. S tem bolnik resnično postane enakovreden v odnosu z zdravnikom. Toda to pravico do svojega glasu moramo tudi izkoristiti. To je prava odgovornost. Šele takrat se lahko začne prava razprava o svobodi.

Viva, revija za boljše življenje, februar 2015, številka 255.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

evtanazija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.