Čas za modrost

Manca Košir
Manca Košir (Foto: Grega Žunič)

Akademik dr. Tine Hribar je na začetku drugega tisočletja zapisal temeljno vprašanje dobe, v katero smo vstopili: "Vprašanje orientacije, ciljev in smisla postaja glavno vprašanje naše eksistence." Velik del sveta se že zaveda, da se čas pohlepnega neoliberalnega kapitalizma – človek je zanj samo sredstvo, zato toliko novih oblik suženjstva – nezadržno izteka. Visoka tehnologija, ki je obljubljala krajši delovni čas in življenje v skladu s človekovimi potrebami, je milijone ljudi pahnila v revščino, poleg tega mori ljudi, živali in rastline. Ali je to smisel življenja? Vse več tako imenovanih informacij je dimna zavesa za prikrivanje bistvenega vedenja o tem, za kaj gre v resnici na tem svetu, zato vse več modrih svetuje: Zaprite Google, odprite srce in poslušajte glas svoje duše!

Prihaja radikalno drugačen čas, čas, ko si bomo prisiljeni zastaviti "vprašanje orientacije, ciljev in smisla". Kam gremo in kam hočemo priti kot posamezniki in kot človeška skupnost? Katere cilje, kakšne vizije imamo pred seboj? Kaj je resnični smisel mojega, tvojega, našega skupnega življenja, kajti človeštvo je velika družina, povezana in prepletena. Hkrati smo vsi potopljeni v ocean univerzalne zavesti in čas je, da se zavemo, kdo smo. Četudi posamezna, enkratna, bleščeča kapljica oceana, smo v svojem bistvu vsi ocean. Globoko v sebi smo vsi to eno, vsi smo ocean božanske zavesti …

Čas, ki se že napoveduje, bo torej drugačen čas. Čas za modrost. Ker smo izgubili védenje o modrosti, ker ne gojimo zavedanja, da nas lahko edinole modrost v prepletenosti z etiko zares (od)reši, velja orisati prvine, ki so značilne za modrost, in vrline, ki jih uči etika.

Pravo znanje je tisto, ki človeku pomaga živeti mirno, srečno in svobodno, tako znanje pa je najbolje piti pri njegovem izviru. Zato velja najprej pogledati tja, kjer najdemo začetke. Po nasvet ne grem na splet, marveč h knjigam. Odprem imenitni Biblični leksikon, v katerem pod geslom modrost piše: "Modrost imenujemo duhovno gibanje, razširjeno v vseh kulturah starega Vzhoda. Modrost priča o človekovem prizadevanju, da bi doumel zapletenost sveta in človeškega življenja ter iz tega spoznanja svoje življenje uredil, ga srečno in uspešno oblikoval." In še: "Modrost zanima predvsem vsakdanje življenje."

Pojdimo k staremu izviru, k najbolj znanemu delu budistične literature Dhammapadi – besedam modrosti, ki so navdihovale indijsko literaturo, Platonove dialoge, dela zgodnjega krščanstva in spise srednjeveških mistikov. Modrost – "to čisto spoznanje resničnega, ta ljubezen brez žalosti, ta lahkotnost, ta vedrina in vesela širokosrčnost", kot zapiše filozof A. C. Sponville v knjigi Mala razprava o velikih vrlinah – starodavna budistična psihologija in njen koncept čuječnosti (mindfulness) opredeli kot pravilno razumevanje in pravilno mišljenje, etika modrost prelije v pravilni govor, pravilna dejanja in pravilni način življenja, da bi pentljo spoznanja zavezala z meditacijo, za katero je značilna pravilna vztrajnost, pravilna čuječnost in pravilna zbranost.

Zelo preprosto o tem uči Dhammapada:
Misel vodi vse stvari,
misel jih rodi in oblikuje.
Če človek poln zlih misli
govori ali deluje,
trpljenje mu zato sledi
kot voz kopitom vpreženega vola.


In obratno:
Če človek dobrih misli
govori ali deluje,
sreča vedno mu sledi,
kot senca ga nikoli ne pusti.


"Človeku ni vredno živeti nepreiskanega življenja," je rekel Sokrat. Samoopazovanje je ključnega pomena za čuječnost, zavedanje resničnosti TUKAJ in ZDAJ, za srečnost in mir, ki naj bosta cilja našega bivanja. Kajti srečni in mirni ljudje širijo oboje v okolje, zato ne bi bilo ne zla ne vojn ne kapitalističnih ropanj, če bi bili ljudje mirni in srečni. Zares modri, sočutni in ljubeči.

Da bi zaživeli čas modrosti, nam lahko pomagajo prav tisti, ki živijo in delujejo modro. Zato smo na platformi MATIJA ustanovili Brigade modrih. Člani bodo delili svoje izkušnje in svetovali o stvareh, na katere se odlično spoznajo, saj imajo bogate izkušnje in vredno življenjsko kilometrino. Med njimi bodo tudi rezervni babice in dedki samotnim otrokom, ki potrebujejo spremstvo starejših za varno pot v šolo in iz nje – tako v pravo šolo kot v metaforično šolo življenja.

Medgeneracijsko sodelovanje, ki ga spodbujajo številni projekti, tudi dodobra utečeni projekt Simbioza, ni le učenje starejših računalništva, denimo, pač pa gre vselej za odnos daj – dam. To je prelivanje znanja in igranja mladih možganov v starejše in zalivanje mladih z modrostjo starejših, ki vnovič postaja cenjena dobrina in vrednota, brez katere preprosto ni sožitja generacij in ohranitve sveta za blaginjo vseh, ki dihamo. Čas je za modrost in zahvalimo se, da smo lahko njegovi glasniki!
Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki