Kaj lahko vsaka družina stori za samooskrbo s hrano

Tokrat smo zbrali razmišljanja o tem, kaj lahko vsaka družina stori za samooskrbo s hrano. Tudi vi pridelujete svojo zelenjavo na vrtu, ste najeli vrtiček ali obiščete raje lokalne kmetovalce? Če želite tudi vi z nami deliti vašo zgodbo, nam pišite na nam pišite na viva@studio-moderna.com, vaše misli bomo objavili v  številkah tiskane Vive in na našem portalu viva.si.

Razbremenimo družinski proračun

Menim, da je samooskrba vse bolj pomembna in da ima tudi vse več privržencev. Ponuja nam potrditev, da lahko sami poskrbimo zase in svoje bližnje, in izdelamo stvari, ki jih uporabljamo. Poleg tega vse več recikliramo, torej ne ustvarjamo odpadkov oziroma jih skušamo čim več vnovič uporabiti.

Najpomembnejši del samooskrbe je zagotovo pridelava hrane na vrtovih in njivah. Zavedamo se, da je neoporečna samo hrana, ki jo pridelamo sami – ekološko, iz avtohtonih semen ter brez umetnih gnojil in dodatkov. Takšna hrana je pravo nasprotje industrijske hrane, ki je na račun boljšega donosa in enostavnejše pridelave zdravju škodljiva ter pogosto povzroči alergijske in intolerančne bolezni.

Izredno pomembno je tudi to, da s pridelavo lastne hrane preprečimo uvajanje monokultur, ki uničujejo naravno ravnovesje, zaradi česar so ekološko zelo sporne. S tem se upiramo multinacionalkam, ki naivneže spravljajo v prostovoljno suženjstvo. Samooskrba je še posebno pomembna med gospodarsko krizo, saj z njo razbremenimo družinski proračun. Obenem krepimo duševno in telesno zdravje, kajti gibanje v naravi nikomur ne škoduje, neprecenljiv pa je zlasti rezultat – zdravo sadje in zelenjava, če je to možno, pa tudi meso, med in jajca.
Andreja, etnologinja


Pridelamo doma ali kupimo pri lokalnemu kmetu

Moja samooskrba se je začela s kuhanjem marmelade in z uživanjem samoniklih rastlin. Pred nekaj leti sem se preselila na vas, kjer ti samooskrba olajša življenje, saj v bližini ni trgovine, kamor bi lahko vsak hip skočila po sestavine za pripravo obrokov. Če sem včasih najprej pogledala recept in se nato s seznamom sestavin odpravila v trgovino čez cesto, zdaj najprej pogledam, kaj imam doma, obroke pa pripravim iz živil, ki so pri roki.

Imam majhen vrtiček, ki zadošča za preskrbo štiričlanske družine. Meso kupujem pri kmetih, prav tako krompir, mlečne izdelke, jajca … Spoznavam tudi čedalje več samoniklih rastlin. Trenutno je sezona čemaža, vodne kreše in regrata, ki vsak dan dobijo mesto na naši mizi. Tudi ko gremo na dopust, izdelke kupujemo neposredno pri kmetih. Olivno olje je s Pašmana, kamor hodimo na morje, kis je dolenjski, bučno olje s Štajerskega. Pripravljamo tudi domače sirupe, čaje in likerje. Žal mi zmanjka časa za pripravo domačih testenin, ki jih imamo zelo radi, vendar vse pač ne gre. Poleg tega, da se trudimo jesti čim bolj zdravo hrano, za okolja skrbimo z izkoriščanjem deževnice, saj jo uporabljamo za vse razen za kuhanje. Pri gradnji hiše smo uporabili lokalne materiale; izdelana je iz smrekovega in macesnovega lesa.

Sonaravnega bivanja se učimo sproti. Marsičesa nas niso naučili, toda zdaj je veliko znanja samo klik od nas. Z veseljem prisluhnem starejšim ljudem, saj se od njih marsikaj naučim. V zadnjem času sem se seznanjala z vodno krešo, ki je nekaj najbolj zdravega, kar lahko ponudimo na krožniku. Naslednji družinski projekt bo kompostnik za pripravo kakovostnega domačega gnojila.
Hana, družboslovka

Iz Ljubljane na podeželje

Naša družina živi na "dveh koncih": med tednom v blokovskem stanovanju v Ljubljani, ob koncih tedna pa v hišici na podeželju. Med tednom za okolje skrbimo z ločevanjem odpadkov na biološke, embalažo, papir in "ostalo". Pri strogem ločevanju v posodi za "ostalo" ostane res malo. Ločujemo že vrsto let, odkar so na voljo zabojniki za ločevanje odpadkov. Opažam pa, da se med odpadki v smetnjaku še vedno znajde veliko takih, ki bi sodili drugam. Z električno energijo varčujemo tako, da ugašamo luči, električne naprave pa izključimo takoj po koncu uporabe. Na radiatorjih imamo termostate, nastavljeni pa so na minimalno sprejemljivo temperaturo, tako da je v stanovanju toplo, vendar ne prevroče. Raje se nekoliko bolj oblečemo.

Ob koncih tedna se posvetimo delu na vrtu in v sadovnjaku – pridelujemo lastno sezonsko zelenjavo in sadje. Gnojimo z doma pridelanim kompostom in domačim hlevskim gnojem. Ne škropimo z industrijsko pripravljenimi izdelki, po potrebi pa sadje in zelenjavo škropimo s pripravki iz zdravilnih rastlin, kot so preslica, rman in kopriva. Zeli zatiramo ročno, pri čemer uporabljamo zastirko. Kar lepo nam uspeva: še vso zimo smo pobirali kolerabo in črno redkev. Na vrtu nas vse leto razveseljujejo pikapolonice in številne druge koristne žuželke.
Ana, biologinja, okoljevarstvenica


"Zdaj poznam skrivnost, kako nastanejo najboljši ljudje. Tako da rastejo na odprtem ter jedo in spijo z zemljo."
Walt Whitman

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki