Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Petra Matos - Sporočila iz naslovnice

Petra Matos
Petra Matos (Foto: Matic Bajželj)

V novi rubriki Sporočila z naslovnice, Petra Matos, predsednica društva Ekologi brez meja  razmišlja o tem, kako lahko izboljšamo prihodnost. "Krizo dojemam kot priložnost, da se vnovič povežemo, da stopimo skupaj. Kot socialna bitja bomo tako izpolnili eno od svojih osnovnih potreb – potrebo po pripadnosti in povezanosti."

Koga bi si vi želeli videti v tej rubriki? Pišite na viva@studio-moderna.com.
Živimo v razburkanih časih, v katerih se spreminjajo vrednote, ki so dolgo veljale za temelj naše družbe. Katera moralna vodila po vašem mnenju dandanes dejansko prevladujejo v Sloveniji – in katera bi morala prevladovati?
Če ljudi povprašaš o tem, katere so njihove glavne vrednote, se pogosto znajdejo v zadregi. Ker ne živimo v stiku s svojimi vrednotami, smo lahek plen oglasnih sporočil, ki nas prepričujejo, da "potrebujemo le še to, pa bomo srečni". Tako postanemo sužnji nakupov, sužnji predmetov. Če imamo minimalno plačo, kar tri dni na teden delamo samo za to, da imamo lahko avtomobil. Brez zavedanja o tem, katere so naše ključne vrednote, smo precej izgubljeni, z nami pa ni težko manipulirati. Zato je nadvse pomembno, da si vsi odgovorimo na vprašanje, kaj bi naredili, če bi nam povedali, da nam je na voljo le še en dan življenja. Bi šli še zadnjič nakupovat? Večina ljudi bi si želela ta dan preživeti z ljubljenimi osebami, in če samo pomislimo, koliko časa namenimo dobrim odnosom, koliko pa temu, da imamo lahko avtomobil …

Kaj je za vas smisel življenja? V kolikšni meri so ga oblikovale zunanje življenjske okoliščine in v kolikšni meri vaš osebni razvoj? Kako se je spreminjal skozi čas? Kje bi ga morali iskati?
Smisel življenja vidim v tem, da postanem tako dober človek, kot sem lahko, in da uresničujem svoje potenciale. Želim si, da bi z darom, ki sem ga dobila, kar najbolje vplivala na svet okrog sebe, da bi bil po moji zaslugi morda za kanček boljši. Med svojim delovanjem sem ugotovila, da me dejansko izpolnjuje, da je to prava pot zame. Seveda sem se dolgo lovila, ugotavljala, kdo sploh sem. Ogromno so mi dala potovanja, smeh otrok v barakarskih naseljih, ki se zdijo veliko bolj sproščeni, iskrivi in zadovoljni, čeprav nimajo tako rekoč ničesar. Ugotovila sem, da se v življenju vsekakor ne bom borila za nov avto, veliko hišo …

Ljudje imamo zelo močno potrebo po varnosti – iščemo jo na različnih koncih in na različne načine. Pogosto se zdi laže in bolj oprijemljivo, če jo iščemo v materialnih stvareh, torej zunaj sebe … Na katerih stebrih gradite svoj občutek varnosti?
Da, potreba po varnosti je zelo močna. Seveda potrebujemo dovolj za preživetje. To je nadvse pomembno; prav pomanjkanje varnosti obvladuje življenje generacije mojih staršev in jo vodi v pehanje za gmotnimi dobrinami. Saj poznate zgodbo Sofije Loren, ki je bila kot otrok pogosto lačna in je še veliko pozneje, kot znana igralka, pri postelji vedno hranila kos kruha. Pomanjkanje je travma, ki se vtisne globoko v telo in se nas drži vse življenje, vendar zdaj v razvitem svetu nima osnov v stvarnosti, saj ima velika večina ljudi izpolnjene vsaj osnovne potrebe po varnosti, toploti in polnem želodcu. Naši družbi pa zelo primanjkuje varnosti, ki bi jo dajala skupnost. To je tisto, zaradi česar so ljudje v srednjeameriških državah kljub veliko večji revščini med najbolj zadovoljnimi na svetu. Imajo močno socialno mrežo, mir in ravno dovolj velike dohodke, da lahko izpolnijo vse svoje osnovne potrebe. Krizo dojemam kot priložnost, da se vnovič povežemo, da stopimo skupaj. Kot socialna bitja bomo tako izpolnili eno od svojih osnovnih potreb – potrebo po pripadnosti in povezanosti.

Življenje v skupnosti je v veliki meri odvisno od kakovosti odnosov med ljudmi. Kako je mogoče blagodejno vplivati na medsebojne odnose, sploh če se zapletejo?
S pogovorom – to je edini način. Najpomembneje je, da govorimo o sebi in da ne obtožujemo, saj nas sicer druga oseba ne more slišati in zavzame obrambno držo, začne napadati, zamrzne ali pa se umakne. Iskren pogovor o tem, kdo smo, kaj si želimo in kakšne so naše potrebe, odpira vrata in sočutje tudi v drugi osebi. Za zdravo skupnost seveda potrebuješ zdrave ljudi, takšne, ki se zavedajo pomembnosti komunikacije in ne bežijo. Če bežimo, prej ali slej poči.

Vse bolj se sprašujemo, ali trenutna smer naše družbe res vodi do boljšega življenja za večino ljudi. Kaj menite, kaj je treba narediti, da se bo to spremenilo?
Svet potrebuje pravičnejšo porazdelitev virov, skupna pravila o minimalnih socialnih in okoljskih standardih. Pri nas so visoki, posledica tega pa je, da se delovna mesta selijo tja, kjer so nizki … in s tem na koncu izgubimo vsi: izgubimo delovna mesta, zdravo okolje, dostojanstvo in dolgoročno možnost za preživetje. Časa za spremembe pa vse bolj primanjkuje. Spremembe potrebujemo zdaj, takoj.

Po Sloveniji so se v zadnjem času začeli pojavljati grafiti Očistimo Slovenijo, vendar s popolnoma drugačnim prizvokom kot pred leti z vašo akcijo. Kako to komentirate – ali ste ponosni? Ali to pomeni nadgradnjo vsebine? Večjo moč?
Vesela sem, da so se ljudje zdramili. V minulih desetletjih je bilo vse preveč stokanja, nemega opazovanja, vztrajanja na poziciji žrtve, v katero smo se postavili sami. Slovenija potrebuje aktivne državljane, sploh v teh časih. Poleg protestov potrebuje tudi jasno vizijo, kako naprej. Ni dovolj biti proti, treba je ponuditi tudi rešitve za sedanje težave. Verjamem, da bi bile potrebne korenite spremembe na ravni Slovenije in sveta, vendar pa nanje kot družba še ne pristajamo, saj se nam zdi, da nam jemljejo udobje, na katerega smo se navadili. Pozabljamo pa, da nam to udobje ne prinaša sreče.




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

vrednote , slovenija , sodobna družba , gospodarska kriza , sporočila

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.