Darovanje organov

(Foto: Shutterstock)

Plemenita odločitev in najveličastnejša oblika pomoči sočloveku

Darovanje organov po smrti je plemenita odločitev in najveličastnejša oblika pomoči (neznanemu) sočloveku. Z darovanjem organov po svoji smrti lahko rešimo zdravje in s tem življenje več ljudem hkrati. Obenem se moramo zavedati, da lahko neznani darovalec življenje reši tudi nam, če bi zboleli tako zelo, da nam ne bi pomagala nobena druga oblika zdravljenja več. Sicer pa so potrebe daleč večje od možnosti. Tako so v Sloveniji v obdobju enega leta presadili 55 ledvic, 7 src in 11 jeter. Da bi zadovoljili potrebe vseh bolnikov, bi morali presaditi najmanj še enkrat toliko teh organov.

Splošna pripravljenost za darovanje organov je tudi pri nas zelo visoka in presega 80 odstotkov. In vendar se ta odstotek hitro zmanjša, ko je treba sprejeti nekaj konkretnih odločitev oziroma svojo načelno pripravljenost za darovanje zapisati v zdravstveno dokumentacijo. Drugi podatek, ki kaže na pripravljenost za darovanje, je odstotek zavrnitev za darovanje v pogovoru s svojci. Pri nas se giblje med 20 in 24 odstotki, kar je v primerjavi z drugimi državami zelo solidno.

Slovenija-transplant

V Sloveniji se s presaditvijo organov ukvarja Zavod RS za presaditve organov in tkiv - Slovenija-transplant (ST), ki deluje pod okriljem Ministrstva RS za zdravje. Njegova temeljna naloga je usklajevati, nadzirati in spodbujati celoten transplantacijski program, torej vse dejavnosti na področju presaditev organov in tkiv. Mednje sodijo pridobivanje organov in tkiv, razvijanje tehnik zdravljenja, spremljanje in uvajanje novosti, mednarodna izmenjava organov in tkiv ter natančna evidenca celotne dejavnosti. Slovenija-transplant je vključen v mednarodno organizacijo Eurotransplant (ET), ki poleg Slovenije združuje še Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg ter tako pokriva območje s 119 milijoni prebivalcev. Sedež ET je v Leidenu na Nizozemskem, njegov cilj pa je doseči najboljšo možno uporabo dragocenih organov, izbrati najprimernejšega prejemnika s čakalnega seznama, na temelju analiz transplantacijskih podatkov izboljšati izide in spodbujati pridobivanje organov.

Urejeno z zakonom

V Sloveniji področje darovanja in presajanja organov ureja Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Vsak odvzeti organ ali tkivo je registriran/o, prav tako bolnik, ki je organ/tkivo prejel. Če presaditev opravijo zunaj Slovenije, ET pisno obvesti, kateri bolnik je bil prejemnik in v katerem transplantacijskem centru. Tudi vsako potovanje organov čez mejo v katerokoli smer (ne glede na to, ali potuje sam ali s spremstvom) je registrirano pri upravi MNZ. Vse izpisane dokumente skrbno varujejo v ST.

Kdaj je potrebna presaditev organov?

Presaditev srca, pljuč ali jeter je potrebna takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja, bolnikovo zdravstveno stanje pa je tako ogroženo, da organ kljub zdravljenju nedvoumno propada. Kadar odpove delovanje obeh ledvic, bolnika resda rešuje dializa, vendar mu presaditev lahko povrne kakovostno življenje. Seveda vsakemu bolniku ni mogoče presaditi organa. Prvi pogoj je, da so drugi bolnikovi organi dovolj zdravi, da bodo po presaditvi delovali usklajeno. Bolnik ne sme imeti malignega obolenja, vsako bolnikovo okužbo pa je treba pred presaditvijo organa ozdraviti. Bolnik mora biti psihično dovolj trden, da bo dobro sodeloval pri nadaljnjem zdravljenju. Tudi nekatere virusne okužbe so lahko ovira pri uvrstitvi na čakalni seznam za presaditev organa. Različni transplantacijski centri imajo različne starostne omejitve, te pa se razlikujejo glede na to, za katere organe ali tkiva gre.
Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki