Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Na prelomu stoletja velike spremembe v slovenski medicini

prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec
prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec

O medicini, najhitreje razvijajoči se panogi sodobnega časa, na katero v zadnjem obdobju še posebej vplivajo propulzivne naravoslovne vede, smo se pogovarjali s prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec, predstojnico Inštituta za zgodovino medicine ljubljanske medicinske fakultete, ki je avtorica nove in obsežne monografije v treh delih z naslovom Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem.

Kirurgija

V kirurgiji smo tako priča prehodu od klasičnih operativnih tehnik na endoskopske, ki so minimalno invazivne, na robotsko kirurgijo, s čimer je rehabilitacija bolnika po posegu veliko krajša in manj boleča. Ob sodobnih možnostih na tem področju zdravnica dr. Zvonka Zupanič Slavec omeni artroskopijo, minimalno invazivni kirurški poseg za diagnostiko in zdravljenje poškodb ter obolenj sklepov.

Interna medicina

Tradicionalno neinvazivna stroka interna medicina je v svoje vsakdanje delo tudi vnesla invazivne postopke. Te je prinesla katetrska tehnika, ki omogoča na primer nameščanje žilnih opornic za premostitev zoženih oziroma zamašenih žil. Na minimalno invaziven način v kardiologiji obvladujejo tudi različne motnje srčnega ritma. Drugačno znanje, orodja in pristopi tako tudi na tem področju prinašajo uspešnejše metode dela. S tem so se tudi v internističnih strokah postopki zdravljenja skrajšali in postali za bolnika prijaznejši.

Okulistika

Zelo je napredovala okulistika, ki je vpeljala elegantne in preproste operacije sive mrene, pravi sogovornica.


Rehabilitacija

Prav tako je izjemno razvita tudi rehabilitacijska medicina, ki se je pred desetletji iz bolnišnic preselila v zdravilišča.

Transplantacijska medicina

Na področju transplantacijske medicine, kjer se rešujejo življenja in se veča njihova kakovost, je slovenska medicina med svetovno najuspešnejšimi. Prva presaditev ledvic je bila v Sloveniji izvedena leta 1986, in sicer z ledvico mrtvega darovalca. Dve leti zatem je slovenska ekipa prvič samostojno presadila jetra umrlega darovalca. Prva presaditev kostnega mozga je bila pri nas opravljena leta 1989, srca in trebušne slinavke leta 1990, enega pljučnega krila leta 2003, obeh pa pravkar, v letu 2018.

Dolgo in uspešno pa presajajo tudi različna tkiva, od kože do kosti in kostnega mozga. Center za tipizacijo tkiv Zavoda za transfuzijsko medicino RS je pri tem opravil izjemno poslanstvo. Nove biotehnološke rešitve z matičnimi celicami pa obetajo še več in bodo morebiti v prihodnosti matične celice nadomestile presaditve tujih organov in tkiv.


Psihiatrija

Medicina je prav tako napredovala na področju duševnega zdravja, psihiatrije, kjer je na voljo kopica uspešnih zdravil, ki so spremenila zdravljenje od hospitalnega načina do zdravljenja na domu. Vse bolj se poudarja »pomen pogovora in medčloveškega stika, zato se je tudi razmahnilo psihoterapevtsko delo,« podčrta zgodovinarka medicine.

Radiologija in nevrologija

V sodobnosti nas v radiologiji in nuklearni medicini spremljajo številne nove slikovne diagnostične metode, kot so ultrazvok, računalniška tomografija (CT), PET-CT in magnetna resonanca. Te uporabljajo tudi pri interventnih posegih, kot je to na primer v nevrologiji, kjer z magnetno resonanco iščejo krvne strdke, ki so povzročili možgansko kap. Te je v prvih urah po kapi možno topiti in tako bolniku odlično pomagati.

Med novostmi v nevrologiji je tudi nacionalna mreža TeleKap, program v okviru eZdravja, ki omogoča takojšno obravnavo bolnikov tudi v bolnišnicah, kjer nimajo nevrološke ekipe ali je preskromna. S pomočjo sodobne tehnologije, prek avdio-videokonferenčnega klica je tako vzpostavljena 24-urna vez z osrednjim komunikacijskim centrom v UKC Ljubljana. Tam je vaskularni nevrolog pripravljen na konzultacije z zdravniki v regionalnih bolnišnicah, ki obravnavajo bolnika z akutno možgansko kapjo. Tako strokovnjaka na daljavo skupno vodita nevrološki pregled, proučita medicinsko dokumentacijo in se odločata za ukrepe.


Ginekologija in porodništvo

Na področju ginekologije in porodništva je zadnja desetletja najintenzivneje zaznamovala oploditev z biomedicinsko pomočjo. Gre sicer za postopek, ki je v Sloveniji prvič pripeljal do rojstva že leta 1984, a se je od takrat do danes na ta način rodilo kar okoli 15 tisoč otrok. Prav tako je mogoče slediti napredku na področju neonatologije, stroke za novorojenčke, ki uspešno pomaga prezgodaj rojenim otrokom.


Infektologija

Na področju infektologije so nekatere še pred nedavnim smrtne bolezni postale obvladljive kronične bolezni, kot je to na primer aids. Se pa pojavljajo, kot pojasnjuje sogovornica, vedno nove infekcijske bolezni, kot so to okužbe z virusi različnih mrzlic, ebola, s počasnimi virusi, pa tudi stare bolezni lahko postanejo nevarne, če ne skrbimo za redna cepljenja. Pri tem za primer navede influenco, ki z večjo genetsko spremembo virusa lahko postane zelo smrtonosna. Mineva 100 let, odkar je španska gripa morila po svetu in terjala okoli 50 milijonov žrtev, samo na Slovenskem okoli 6 tisoč življenj, poudarja sogovornica.

Biološka zdravila

Na voljo je tudi vse več bioloških zdravil, ki jih uporabljajo predvsem pri rakavih bolnikih, a tudi pri številnih avtoimunih boleznih.

MEDICINSKI DOSEŽKI PO IZBORU UREDNIŠTVA

Onkološki inštitut Ljubljana

  • 2008 – prva peritonektomija in intraoperativna kemoterapija s hipertermijo (HIPEC) v Sloveniji, ki se zaenkrat izvaja samo na OIL. Kirurški poseg izvajajo pri izbranih bolnikih z razsejanim rakom, ki imajo bolezen omejeno le na trebušno votlino. S posegom v celoti odstranijo rakavo tkivo, nato pa v trebušno votlino aplicirajo segreto raztopino citostatika v višjem odmerku, kot je sistemski odmerek. S tem lahko dosežejo boljše preživetje teh bolnikov, v določenih primerih lahko dosežejo celo ozdravitev.
  • 2011 – uvedba imunoterapije s protitelesi, ki podaljša preživetje bolnika, kjer je indicirana. Imunoterapija spodbuja telesu lastne mehanizme, ki so naperjeni proti razrasti rakastih celic.
  • 2013 – na podlagi presoje s strani Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Sektor radioterapije OI prejel naziv »kompetenčni center« in s tem postal prepoznan v mednarodnem prostoru kot center, ki izvaja kakovostno zdravljenje z obsevanjem in služi kot model ter učni center za druge radioterapevtske oddelke oziroma centre tako v Sloveniji kot tujini.
  • 2014 – pričetek genetskega testiranja za načrtovanje zdravljenja raka jajčnikov, ki omogoča sodobno in bolnici prilagojeno zdravljenje in posledično večjo kakovost življenja.
  • 2017 – širitev programa zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA po celi državi za vse slovenske ženske med 50. in 69. letom starosti, kar omogoča ozdravitev večjemu številu bolnic z rakom dojke, ki je pri ženskah najpogostejša onkološka bolezen.

UKC Maribor

  • 2011: kirurška vstavitev slušnega pripomočka BAHA, ki ponuja dobre možnosti za bolnike z vsako obliko naglušnosti in tudi gluhosti,
  • 2012: simpozij, posvečen 5000 otrokom, rojenim po spočetju v Laboratoriju za OBMP v UKC Maribor,
  • 2012: na Oddelku za ortopedijo v UKC Maribor so prvi v Sloveniji samostojno uvedli najnovejšo tehniko manj invazivne zatrditve ledvene hrbtenice, jo prenesli v vsakdanjo prakso in premaknili meje v definiranju za pacienta bolj prijaznega načina operiranja hrbtenice,
  • 2012: na Oddelku za torakalno kirurgijo UKC Maribor so prvič izvedli video-asistirano torakoskopsko odstranitev pljučnega krila.


UKC Ljubljana

  • 2016: Prestižna medicinska revija New Englad Journal of Medicine je 10. februarja objavila prelomni prispevek raziskovalcev Medicinske Fakultete Univerze v Ljubljani in UKC Ljubljana, ki dokazuje, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda ter da v primeru take okužbe povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. Prispevek je bil prelomen, saj so raziskovalci dotlej samo sumili na to povezavo, s to raziskavo pa je bila prisotnost virusa Zika v možganih ploda potrjena.
  • 2016: predstavitev primera, ko se je 820 gramov težka deklica štiri mesece prezgodaj rodila mamici, ki je bila zaradi odpovedi pljuč več tednov, tudi med porodom, priključena na zunajtelesni krvni obtok krvi,
  • 2017: mikrokirurška tehnika rekonstrukcije dojk s 3-D modelom, ki so jo prvi na svetu izvedli v UKC Ljubljana, je bila uvrščena med najboljše rekonstrukcijske tehnike dojke in objavljena v najuglednejši knjigi »Flaps and Reconstructive Surgery«,
  • 2017: nova metoda zdravljenja odporne angine pektoris: vstavitev posebne opornice v koronarni sinus,
  • 2017: slovenska skupina raziskovalcev Inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana je vodila mednarodno raziskavo, katere rezultat je odkritje novega gena za sindrom prezgodnjega staranja,
  • 2017: bolnik je z novo umetno roženico spregledal po 20 letih. Na Očesni kliniki UKC Ljubljana so zelo uspešno opravili prvo implantacijo umetne roženice v Sloveniji,
  • 2018: prva sočasna presaditev obeh pljučnih kril v Sloveniji,
  • 2018: strokovnjaki plastične, rekonstrukcijske, estetske in maksilofacialne kirurgije Kirurške klinike UKC Ljubljana so z uporabo tridimenzionalnih posnetkov v mikrokirurški tehniki prvi na svetu s pomočjo 3-D modela napravili nos na podlakti. Nato so ga kot ožiljen in oživčen oblikovan del telesa prenesli na obraz.

Javno zdravje, NIJZ

  • Uvedba preventivnih programov ZORA, DORA in SVIT,
  • 2002-2011: uvedba Nacionalnega programa preprečevanja srčno-žilnih bolezni in nadgradnja v Program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni,
  • prepoved avtomatov s sladkimi živili v šolah,
  • sprejem Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025,
  • 2017: sprejetje Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov
  • številni ukrepi na področju organizirane šolske prehrane: shema šolskega sadja, portal Šolski lonec, Tradicionalni slovenski zajtrk, Zdrav življenjski slog v šoli, projekt Kuhnapato, omejitev trženja zdravju manj koristnih živil.
  • Program To sem jaz, ki ga izvajajo na NIJZ, so v okviru evropskega projekta EU Compass uvrstili med devet izbranih primerov dobre prakse na področju duševnega zdravja. Program To sem jaz je kot celota usmerjen v krepitev duševnega zdravja mladine – v razvijanje pozitivne samopodobe, socialnih in čustvenih kompetenc, ki mladostnike podpirajo med odraščanjem. Pristop iz Slovenije je dobil svoje mesto v publikaciji Good Practices in Mental Health & Well-being.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

medicinski dosežki

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.