Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Več kot polovica našega telesa ni človeška

Ljudje smo v resnici bolj mikrobi kot ljudje.
Ljudje smo v resnici bolj mikrobi kot ljudje.

Človeške celice sestavljajo zgolj 43 odstotkov skupnega števila celic v človeku, preostalih 57 odstotkov so naseljeni mikroorganizmi, ki vključujejo bakterije, viruse, glivice in arheje, ki so jih nekdaj zmotno uvrščali med bakterije. To pomeni, da smo v resnici bolj mikrobi kot ljudje.
Največja koncentracija našega mikroskopskega življenja je v mračnih globinah našega črevesa, kjer ni kisika. Ocene o tem, kolikšen je delež mikrobov v našem organizmu, se se s časom spreminjale. Danes vemo, da je to razmerje približno ena proti ena (43:57), a smo kljub temu gensko povsem inferiorni. Človeški genom sestavlja okoli 20.000 genov, če pa k temu dodamo gene našega mikrobiomskega sveta, to število zraste na od dva do kar dvajset milijonov mikrobiomskih genov.

Tisto, kar nas dela ljudi, je po mnenju znanstvenikov kombinacija našega DNK in DNK naših mikrobov. Znanost pospešeno odkriva njihovo vlogo v prebavnem in imunskem sistemu, zaščiti pred boleznimi in proizvodnji vitaminov. To je nov način razmišljanja o mikroorganizmih v nas. Še nedavno smo bili namreč usmerjeni izključno v vojskovanje z antibiotiki in cepivi. Toda znanstvenike skrbi, kakšno škodo je človekov napad na »negativce« povzročil našim »prijateljskim« bakterijam. V zadnjih 50 letih smo opravili sijajno delo pri odpravi nalezljivih bolezni, obenem pa smo priča izrednemu razmahu avtoimunih bolezni in alergij. Mikrobe med drugim povezujejo z nastankom vnetne bolezni črevesa, parkinsonovo boleznijo, celo z depresijo in avtizmom.

Znanstveniki zdaj delajo na tem, da mikrobe spremenijo v novo obliko zdravil. Na britanskem inštitutu za genomiko in genetiko skušajo vzgojiti mikrobioto zdravih ljudi, ki bi jo uporabili za zdravljenje. Vse več je namreč dokazov, da »izboljšanje« mikrobiote lahko privede do remisije bolezni, kot je ulcerozni kolitis. Mikrobiotska medicina je šele na začetku razvoja, toda kmalu utegne opazovanje mikrobiote postati vsakodnevno opravilo, ki bo zagotovilo dragocene informacije o našem zdravju.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

mikrobi , dnk , mikrobiotska medicina

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.