Dečku rešili življenje z matičnimi celicami

prof. dr. Janez Jazbec, dr. med.
prof. dr. Janez Jazbec, dr. med.

Prvič pri nas!

Strokovno izjemno zahtevni in obenem čustveno napeti so trenutki za bolnišničnimi zidovi, kadar zdravniki pri najhuje prizadetih bolnikih izrabijo prav vse možnosti zdravljenja … Takrat se sprašujejo, kaj odgovoriti na pričakujoče poglede svojcev, skrušenih staršev hudo bolnih otrok … Bo v resnici treba priznati poraz? Ali je vendar še prostor za upanje?

Taki, k sreči redki, vendar hudi zapleti z zelo negotovim izidom lahko nastanejo pri zdravljenju z alogenično (od darovalca) presaditvijo krvotvornih matičnih celic, kadar se razvije bolezen presadka proti gostitelju (angl. graft-versus-host-disease, GVHD). Darovani kostni mozeg sproži imunski odziv, ki bolnikovega telesa ne prepozna kot svojega, zaradi česar se začne proti njemu boriti. Za preprečevanje in zdravljenje takih zapletov obstajajo draga biološka zdravila, ki pri večini bolnikov pomagajo, pri nekaterih pa ne.

To se je zgodilo pri mladoletnem bolniku z redko boleznijo – paroksizmalno nočno hemoglubinurijo, ki so ga večkrat dalj časa zdravili na Hematološkem oddelku Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. Kot nam je pojasnil predstojnik oddelka, prof. dr. Janez Jazbec, dr. med., gre pri tej bolezni za zelo redko okvaro membrane rdečih krvničk, ki prehitro pokajo in propadajo. Te krvničke, ki so odgovorne za prenos kisika, pri zdravem človeku živijo približno štiri mesece, pri omenjeni okvari pa propadajo znatno hitreje. Ta proces je izrazitejši ponoči, zato je jutranji urin rdeče obarvan. Bolniki imajo številne težave – kronično slabokrvnost, tromboze ter okvare ledvic, pljuč in drugih organov. Včasih hudi zapleti celo ogrozijo njihovo življenje.


Pogoste transfuzije, strdki …

Hudo slabokrvnost zdravijo s pogostimi transfuzijami, bolniki pa prejemajo tudi različna zdravila. Šele v novejšem času so razvili biološko zdravilo, ki se neposredno vplete v mehanizem napada komplementa na rdeče krvničke in zmanjša uničujočo hemolizo. Osnovne bolezni resda ne pozdravi, vendar v veliki meri preprečuje prezgodnje razpadanje celičnih membran in s tem tudi številne druge težave.

Preden so razvili to biološko zdravilo, je v stroki veljalo, da je za obvladovanje paroksizmalne nočne hemoglobinurije edina trajna rešitev alogenična transplantacija. Toda zdravilo je bilo sprva odobreno le za odrasle bolnike. Ta redka bolezen še veliko redkeje prizadene otroke. Ko se je v strokovni literaturi nabralo dovolj podatkov, so zdravilo odobrili tudi za rabo v pediatriji. Toda še preden je bilo na voljo, so pri mladoletnem bolniku s to redko boleznijo kljub podpornemu zdravljenju nastopili resnejši zapleti, kot so venska tromboza, mašenje žilja v glavi in druge težave. Treba je bilo razmisliti o presaditvi kostnega mozga.

»Nesporazum« med presadkom in gostiteljem …

Kot pojasnjuje prof. Janez Jazbec, so v mednarodnem registru, v katerega je vključenih približno trinajst milijonov darovalcev, s težavo našli primernega. Pri nesorodni presaditvi krvotvornih matičnih celic, s katero v zadnjih dobrih treh desetletjih v svetu in pri nas rešujejo nešteta življenja, predvsem rakave krvne bolezni in nekatera druga stanja, lahko pride do zapletov, denimo do bolezni presadka proti gostitelju. Ta je lahko blaga in jo je mogoče obvladati brez resnejših posledic, včasih pa so reakcije tako burne, da ogrozijo bolnikovo življenje.

Zgodnja zavrnitvena reakcija se navadno pokaže v obliki kožnih izpuščajev, ki se utegnejo poslabšati do te mere, da nastajajo mehurji, podobni opeklinam najhujše stopnje. Med možne zaplete spadajo še vnetje jeter, motnje v delovanju prebavil in številne druge težave.

Pri tem mladem bolniku so nastopile obsežne kožne spremembe, izredno huda oblika zavrnitvene reakcije pa je prizadela prebavila in povzročala tako rekoč nenehno drisko.

Nato vstopita v igro Educell in Biobanka

Zdravniki so poskušali obvladati zavrnitvene reakcije z vsemi razpoložljivimi zdravili in ukrepi. Toda nič ni prineslo uspeha, bolnikovo stanje se je zdelo brezizhodno.

Ko so izčrpane vse možnosti konvencionalnega zdravljenja, bolnikovo življenje pa je čedalje bolj ogroženo, klinični zdravniki še intenzivneje razmišljajo, ali vendarle obstaja še kakšna rešitev. Brskajo po strokovni literaturi, se seznanjajo z najnovejšimi izkušnjami priznanih svetovnih medicinskih središč in z dosežki biomedicinskih raziskovalcev, posvetujejo se s kolegi …

»Nato sta stopila v igro Educell in Biobanka,« poudari prof. Jazbec, ki je ugotovil, da ponekod v svetu najbolj neodzivne zavrnitvene reakcije skušajo zdraviti z gojenimi mezenhimskimi stromalnimi matičnimi celicami (MSC).

S pionirskimi koraki od zamisli do klinične uporabe

»Eno je odkriti, da nekje v svetu uvajajo novo metodo zdravljenja, nekaj drugega pa, ali bi to lahko opravili tudi pri nas,« sogovornik pojasnjuje okoliščine, v katerih so skupaj z interdisciplinarno ekipo strokovnih sodelavcev iz biotehnoloških podjetij Educell in Biobanka utirali prve korake proti novi obliki zdravljenja trdovratne zavrnitvene reakcije.

Prof. Jazbec je vedel, da se s tovrstnimi najsodobnejšimi biomedicinskimi raziskavami in s celičnimi pripravki ukvarjajo v teh podjetjih, zato je z njima navezal stik in predlagal, da bi skupaj pretehtali, ali bi se lahko tudi pri nas lotili nove metode zdravljenja ob pomoči mezenhimskih matičnih celic. Ugotovili so, da ima skupina znanstvenoraziskovalnih sodelavcev potrebno znanje, izkušnje in tehnologijo. Po odločitvi, da bodo mladega bolnika zdravili z gojenimi MSC, so za darovalca kostnega mozga izbrali najbližjega možnega sorodnika. Pri tem so v sodelovanju s prof. Samom Zverom z interne klinike Oddelka za hematologijo UKC odraslemu darovalcu odvzeli ustrezno količino kostnega mozga in ga predali v nadaljnjo obdelavo strokovnjakom biotehnoloških podjetij Educell in Biobanka.

Napeto čakanje po presaditvi

Presaditev tako pridobljenih MSC, pripravljenih v ustrezni raztopini, poteka podobno kot transfuzija krvi in drugih krvnih pripravkov. »Mezenhimske stromalne matične celice so 'pametne' in po presaditvi same najdejo mesta, kjer bodo odigrale svojo vlogo. To je podobno kot pri presaditvi kostnega mozga,« pravi prof. Jazbec. Kot pojasnjuje, so bolnika skrbno opazovali, da bi videli, ali bo presadek učinkoval. Ker dotlej pri nas še niso imeli kliničnih izkušenj s to metodo zdravljenja, so se opirali na tujo strokovno literaturo. Po teh virih pri tej metodi niso opazili neželenih učinkov, kar je bilo tudi pomembno pri njeni izbiri. Ključno je bilo pričakovanje, da se bo najhujša manifestacija, kakršna se je razvila pri mladem bolniku in ga pripeljala do domala brezupnega položaja, postopoma umirila.

»Določeno zboljšanje smo dosegli že po prvi aplikaciji, znatno pa po drugi in tretji, ko se je poprejšnja količina tekočega blata od 18 do 20 litrov na dan zmanjšala na manj kot liter. To je povsem obvladljivo in z olajšanjem smo ugotovili, da so se prebavila razmeroma hitro umirila. Spodbudna je bila tudi patohistološka preiskava koščka tkiva iz prebavil, ki je pokazala, da se je vnetje dramatično zmanjšalo. Močno prizadeta koža za obnovo potrebuje znatno več časa. Toda pomembno je, da smo uspešno premostili kritično obdobje, ko je šlo za bolnikovo preživetje,« pripoveduje prof. Jazbec.

Dosežek domačega znanja in tehnologije

Prof. Jazbec ocenjuje, da je metoda zdravljenja zavrnitvene reakcije z MSC videti obetavna. Ključno je, poudarja, da so lahko zdravljenje izpeljali ob pomoči slovenske biomedicinske tehnologije. »Lahko bi sicer vedeli, da ta možnost obstaja, toda kaj bi nam to pomagalo, če je ne bi mogli tudi uporabiti.«

V svetu potekajo raziskave, s katerimi želijo ugotoviti optimalno odmerjanje in vse drugo, kar bo v pomoč pri oblikovanju mednarodnih priporočil za tovrstno zdravljenje. »Najbolj optimalno bi bilo, če bi ta korak naredili že prej in ob pomoči MSC preprečili zavrnitvene reakcije.«

Iskanje matičnih celic v registrih

Nesorodne krvotvorne matične celice najpogosteje dobijo iz mednarodnega registra darovalcev. V slovenskem registru je po zadnjih podatkih približno trinajst tisoč darovalcev. Po besedah dr. Jazbeca je to blizu statistične optimalnosti. Toda za večjo verjetnost, da bi v Sloveniji našli primernega nesorodnega darovalca kostnega mozga, bi moralo biti v register vključenih znatno več ljudi.

Toda zaradi pomanjkanja denarja vsi vzorci niso tudi tipizirani. To pomeni, da bi morali za ta del dejavnosti transfuzijske medicine, ki je pomemben podporni element pri zdravljenju številnih bolezni, zagotoviti potreben denar. To je ne nazadnje nujno tudi zaradi sodelovanja v mednarodnih registrih darovalcev kostnega mozga, ki temeljijo na recipročnosti. In seveda na odličnem obvladovanju te dejavnosti.


Prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKC v Ljubljani:

Ko gre za živeti ali umreti, moramo znati pogumno podstaviti tudi svoj hrbet

»Pediatrična klinika, ki je terciarna inštitucija in regijska bolnišnica za ta del Slovenije ter uspešno izpolnjuje vsaj trojno poslanstvo, zdravljenje, izobraževanje in raziskovanje z obsežno publicistično dejavnostjo, je tudi v širšem evropskem prostoru prepoznavna bolj, kot se po navadi misli. Na to kaže vse večje zanimanje bolnikov iz tujine za zdravljenje pri nas, bodisi samoplačniško ali prek tujih zavarovalnic. In ena pomembnih, pri nas res dobro razvitih dejavnosti je tudi hematologija, vključno z metodami zdravljenja s krvotvornimi matičnimi celicami, kar zdaj za vse pediatrične bolnike iz Slovenije opravljamo pri nas. Verjamem pa, da bi UKC na tem in drugih področjih uspešnega zdravljenja, s prodornejšimi pristopi, lahko uspešneje tržili naše zdravstvene storitve. Uvajanje vsake nove metode zdravljenja, kakršna je bila tudi ta, ki smo jo uspešno izvedli v sodelovanju s strokovnjaki v Educellu, mora potekati po veljavnem protokolu prek zdravstvenega sveta. Prav tako je treba posebej zagotoviti denar za raziskovalni del vsakega takšnega projekta, ki se, če je uspešen, pozneje uvede v klinično prakso. A življenjske okoliščine se velikokrat ne ozirajo na dolgotrajne administrativne procedure. Včasih, ko gre za živeti ali umreti in odkrijemo za bolnika še kakšno novo možnost, moramo znati pogumno podstaviti tudi svoj hrbet.«




Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki