Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Bolečine v križu imejmo pod nadzorom


(stran 2 od 2)



Kdaj k zdravniku?

Posebno takrat, ko se bolečina pojavi prvič, je obisk pri zdravniku nujen, saj je treba določiti njen izvor, postaviti diagnozo in izključiti vsa resnejša in ogrožajoča obolenja (ukleščenje živca, tumor, sindrom kavde ekvine, vnetja ...). Ponavadi že ortopedski oziroma fiziatrični pregled pove dovolj za postavitev okvirne diagnoze in določitev mesta prizadetosti, marsikdaj pa se zdravnik odloči še za dodatne preiskave: rentgensko slikanje prizadetega predela hrbtenice, merjenje prevodne hitrosti živcev (EMG), včasih tudi za laboratorijske teste, ki izključijo ali potrdijo revmatološka obolenja in dogajanja v notranjih organih.

Pri kronični bolečini, pri kateri je diagnoza že znana, se stanje lahko vsake toliko časa poslabša, vendar to bolniki največkrat prepoznajo sami in si tudi sami pomagajo. Opozoriti velja, da je treba pozorno spremljati vsa odstopanja od običajnih znakov in bolečin ter pri njihovem pojavu spet obiskati zdravnika, saj je možno, da je prišlo do spremembe ali poslabšanja stanja.

Zdravljenje

Terapija je seveda odvisna od teže obolenja in ogrožanja pomembnih hrbtenjačnih struktur ali organov. Kadar gre za milo ali zmerno prizadetost ledvene hrbtenice in okoliških mehkih delov (veziva, sklepnih ovojnic), se v akutni fazi zdravnik največkrat odloči za kombinacijo medikamentoznega in fizikalnega zdravljenja, ki vključuje počitek, protibolečinska in antirevmatična zdravila, včasih mišične relaksanse in tudi kombinacijo zdravil v obliki lokalnih infiltracij.

V akutni fazi je treba razbremeniti hrbtenico in boleče strukture. Zato je nujen ležeč počitek - ne sedeč ali polležeč - na čvrsti vzmetnici. Poiskati je treba najustreznejši položaj, takšen, pri katerem je bolečina najmanjša; to je največkrat rahlo upognjen položaj s podloženo glavo in koleni. Boleči predel večkrat na dan masiramo z ledom, največ pet do deset minut, dokler se ne pojavi rahla rdečica kože. Tudi toplota lahko omili bolečine, saj zmanjša napetost mišic in poveča prekrvljenost prizadetega predela.

Pri kroničnih bolečinah zdravimo močnejše bolečine z analgetiki, vendar njihovo rabo lahko omejimo oziroma nadomestimo z rabo TENSA (baterijskega aparata za zmanjševanje bolečine). Priporočljiv je tudi počitek, vendar ne sme biti predolg, saj je bolje, da takšnega bolnika čimprej aktiviramo. Priporočljiva je tudi raba lumbalne trakcije, globinskega gretja, kratkovalovne in mikrovalovne terapije, manipulacije in hidroterapije. Marsikdaj je kronična bolečina v križu odraz psihičnih obremenitev, zato je nujen posvet s psihologom ali psihoterapevtom.

Vsi ti postopki naj bi zmanjšali bolečino in napetost mišic, raztezali skrajšane mišice, uravnotežili nestabilne segmente hrbtenice, izboljšali držo ter povečali gibljivost in vzdržljivost.


Preventiva

Da se težave z bolečino v križu ne bodo ponavljale, lahko veliko naredijo tudi bolniki sami. Predvsem naj skrbijo za pravilno telesno težo, pri opravljanju vsakodnevnih opravil naj pazijo, kako vzdigujejo bremena, koristna je tudi zmerna športna dejavnost. Če je bolečina kronična, je treba učvrstiti mišice trupa, predvsem trebušne mišice, ki pomembno prispevajo k pravilni drži in s tem k pravilni legi hrbteničnih segmentov. Zelo priporočljivo je, da bolniki s kronično bolečino v križu obiščejo šolo za bolečino v križu, ki jo vodijo za to usposobljeni fizioterapevti po zdravstvenih domovih. Izogibajo naj se dolgotrajnemu sedenju in stanju v prisilnih držah. Če se temu ni mogoče izogniti, je priporočljivo na vsako uro opraviti nekaj razteznih vaj.Ledvena hrbtenica bo zelo hvaležna za vsako pravilno in vztrajno razgibavanje - bolečine bodo le še neprijeten spomin.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd