Sindrom zapestnega prehoda: Ko roke mrtvijo

(Foto: Jupiterimages)

Če vam ponoči roka "zaspi", se z drugo roko primite za prste prizadete roke: če jih ne občutite dobro, obenem pa v celoti čutite mezinec, obstaja velika verjetnost, da gre za sindrom zapestnega prehoda. Sindrom zapestnega prehoda je pogosto obolenje, ki največkrat prizadene ženske med tridesetim in petdesetim letom starosti. Pojavlja se zlasti pri pripadnikih nekaterih poklicev, ki pri svojem delu opravljajo ponavljajoče se gibe zapestja in prstov (npr. tipkanje).

Pritisk na mediani živec

Sindrom zapestnega prehoda je obolenje, ki nastane zaradi prevelikega pritiska na mediani živec (nervus medianus), ki vodi v zapestje skozi odprtino, ki jo imenujemo zapestni prehod.

Najprej pa nekaj besed o anatomiji. Mediani živec vodi v dlan in s senzibilnimi nitmi oskrbuje palec, kazalec, sredinec in polovico prstanca. Živec ima tudi motorne niti za palčne mišice in palčeve strani - dlani (tenar), ki so odgovorne za gibljivost palca in omogočajo, da se palec lahko dotakne drugih prstov (tako imenovani pincetni prijem ali opozicija), ter za prijeme, pri katerih je udeležen palec.

Zapestni prehod je odprtina v zapestju, ki jo na dnu obdajajo zapestne kosti in na vrhu transverzalni zapestni ligament. Skozi to odprtino potekajo mediani živec in kite fleksorjev. Če si ogledamo natančneje, vidimo, da mediani živec leži tik pod transverzalnim zapestnim ligamentom. Kite fleksorjev so pomembne, ker omogočajo gibanje prstov in dlani, s tem pa tudi prijemanje različnih predmetov. Kite obdaja ovojnica, ki ji pravimo tenosinovium. Ovojnica je zelo gladka in pri uporabi dlani omogoča kitam drsenje. Vsaka sprememba na kitah ali vnetje kit ima lahko za posledico oteklino in odebelitev tenosinoviuma. Ker ta pokriva vse kite, začne otekati in zadebeli, to pa ima za posledico povečanje pritiska v zapestnem prehodu, ker se kosti in ligamenti, ki ga sestavljajo, ne morejo raztegniti. Povečani pritisk v zapestnem prehodu pritisne mediani živec ob transverzalni zapestni ligament. Pritisk sčasoma doseže točko, ko živec ne more več normalno delovati, zaradi česar se pojavijo bolečina, mravljinčenje in manjša občutljivost roke.


Prvi znaki

Eden od prvih znakov sindroma zapestnega prehoda je otrdelost oziroma odrevenelost predela, ki ga oskrbuje mediani živec. Kmalu se na istem mestu pojavi še bolečina. Nemalokrat bolečina doseže podlaket ali nadlaket, včasih celo rame in vrat. Če obolenje napreduje, nastopi oslabelost mišic tenarja, to pa ima za posledico, da se palec ne more gibati proti drugim prstom ter onemogoči prijem.

Vrste obolenj

Obstaja več obolenj, katerih posledica je draženje tenosinoviuma, ki lahko povzroči sindrom zapestnega prehoda. Vnetje tenusinoviuma lahko povzročijo različne oblike artritisa. Zlomi v predelu zapestne kosti lahko pozneje povzročijo sindrom zapestnega prehoda, zlasti če kostni odlomki dražijo fleksorje zapestja in prstov. V novejšem času zdravniki ugotavljajo, da tudi dejavnosti, ki zahtevajo pogoste ponavljajoče se gibe, lahko povzročijo sindrom zapestnega prehoda. Velja, da čezmerna uporabe roke lahko povzroči vnetje in otekline v tenusinoviumu. Kljub tem dognanjem pogosto ne odkrijemo pravega vzroka za obolenje.

Diagnoza

Diagnoze običajno ni težko postaviti. Za postavitev diagnoze sindroma zapestnega prehoda je najpomembnejši bolnikov opis simptomov. Bolniki pogosto navajajo, da jih sredi noči prebudita bolečina in mravljinčenje v roki. Natančni pregled običajno pokaže, da mezinec ni prizadet. To je lahko ključna informacija. Če vam ponoči roka "zaspi", se z drugo roko primite za prste prizadete roke: če jih ne občutite dobro, obenem pa v celoti čutite mezinec, obstaja velika verjetnost, da gre za sindrom zapestnega prehoda.

Do omrtvelosti roke pogosto pride pri udarjanju s kladivom, pri vožnji z avtomobilom, včasih tudi pri daljšem držanju volana. Pri pregledu reproduciramo težave s pritiskom na zapestje z dlančne strani. Diagnozo postavimo tudi ob pomoči Tinelovega znaka, pri katerem se omrtvelost pojavi ob pritisku na dlančno stran zapestja v predelu, kjer poteka mediani živec v zapestnem prehodu in sočasnim upogibom zapestja. Atrofija tenarja in slabost v palcu lahko nastopita šele pozneje. Do dokončne diagnoze pridemo z elektromiografijo, ki jasno pokaže, kje je vzrok težav.

Zdravljenje

Zdravnik pogosto predpiše nošnjo opornice, zlasti ponoči. Priporočljivo je tudi jemanje vitamina B6 in nesteroidnih antirevmatikov. Pri nekaterih prizadetih osebah pomaga opustitev dela, ki je povzročilo težave, denimo tipkanja ali dela za tekočim trakom. Če to pomaga, druga terapija ni potrebna. Včasih, čeprav redko, pomaga tudi lokalna injekcija kortikosteroida v predel zapestnega tunela. Če mravljinčenje, neobčutljivost, zlasti pa oslabelost opozicije palca in atrofija tenarja kljub temu vztrajajo, je potreben kirurški poseg.

Pri kirurškem posegu prerežemo transverzalni zapestni ligament. Tako popusti pritisk na mediani živec, težave pa popustijo. Operacijo lahko opravimo z odprto tehniko, v novejšem času pa tudi endoskopsko. Izidi tovrstnih posegov so navadno dobri.
Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki