Stopalo opravlja težko delo: nositi mora težo telesa ter prenašati in blažiti udarce pri hoji. Za bolečine je marsikdaj krivo tudi neprimerno oblikovano obuvalo. Stopala so ves čas izpostavljena hoji po trdih podlagah, zato ni nenavadno, da so bolezni in bolečine v stopalih tako pogoste. Pravzaprav preseneča, da tovrstnih težav ni še več. Ljudje se navadno ne ukvarjajo s stopali, dokler jih ne začnejo boleti. Stopalo ima zelo zapleteno strukturo, ki pa se zlahka poruši, zato je treba pravilno strukturo skrbno varovati. Vsaka nepravilnost lahko pripelje do bolečine, vsaka deformacija ali poškodba, ki povzroča bolečino, pa lahko pripelje do motene funkcije, to pa povzroča nove bolečine. Pravilno delovanje stopal in nog omogoča dobro telesno držo, kajti telesno mišičje prav prek mišic stopala in nog dobiva pobude za dejavnost. Nepravilna obremenitev nog povzroči napačno držo medenice in posledično nepravilno držo hrbtenice. Temu sledijo bolečine v križu.

Grško, kvadratasto, egiptovsko stopalo

Stopalo je končni del spodnjega uda in sega od skočnega sklepa do vrha prstov.

Poznamo tri oblike stopala:
1. grško stopalo, pri katerem je najdaljši drugi prst (22 %),
2. kvadratasto stopalo, pri katerem so prvi trije ali štirje prsti enako dolgi (28 %),
3. egiptovsko stopalo, pri katerem je palec najdaljši in mezinec najkrajši. Takšna oblika stopala je najpogostejša.

Stopalni loki
Pri stoji na ravni površini obstajajo tri točke, ki so najbolj izpostavljene pritisku:

• spodnji del petnice (zadaj),
• glavice prve stopalne kosti (spredaj, na notranji strani),
• glava pete stopalne kosti (spredaj, na zunanji strani).

Te tri točke so povezane s tremi loki. Vsi trije loki so izbočeni navzgor. Notranji vzdolžni lok je najdaljši, najmočnejši in edini pravi lok stopala. Najvišjo točko doseže v višini čolničaste kosti, in sicer od 15 do 18 mm od podlage. Poteka od grče na petnici do baze prve stopalne kosti. Zunanji vzdolžni lok je komaj opazen, njegova najvišja točka je visoka od 3 do 5 mm ter poteka od petnice do glavice pete stopalne kosti. Sprednji lok, ki spaja glavici prve in pete stopalne kosti, je najkrajši in najnižji. Številni ortopedi menijo, da ta lok sploh ne obstaja.

Stopalni loki so kot nekakšna zavita vzmet, ki se pri obremenitvi splošči, pri razbremenitvi pa se vrne v prvotni položaj. Primerjamo jih lahko z avtomobilskimi blažilniki, saj blažijo sile teže telesa, ki delujejo na stopalo med hojo in stanjem. Ko stopalni loki izgubijo prožnost, človek pri hoji dobi podoben občutek kot pri vožnji z avtomobilom brez blažilnikov ali s praznimi zračnicami. Poleg tega stopalni loki omogočajo, da se stopalo prilagaja neravnim podlagam. Stopalni loki podelijo stopalu prožnost, ki je eden najpomembnejših dejavnikov normalne hoje. Delujejo tudi na krvne žile, in sicer kot črpalka, ki prispeva k boljšemu pretoku krvi v stopalu.

Plosko stopalo

Pri ploskem stopalu nožni obok, ki ga sestavljajo loki, popusti; podplat z vso površino leži na tleh. Plosko stopalo ni boleče; bolečine se pokažejo pozneje, in sicer zaradi degeneracije sklepov. Plosko stopalo lahko nastopi zaradi slabe drže, pogosto spremlja kolena v obliki črke X ali prirojeno navpično skočnico, povzročijo pa ga lahko tudi zavitost golenice navznoter, poševen skočni sklep, prekratka ahilova tetiva ali ohromelost. Plosko stopalo pogosto nastane v času, ko se začne otrok postavljati na noge; stanje se največkrat hitro popravi, včasih pa šele pri otrokovem šestem ali sedmem letu.