Vse, kar bi morali vedeti o zgradbi in delovanju hrbtenice

Hrbtenica je skupaj s hrbtenjačo najpomembnejši, najbolj zapleten in najpopolnejši del človeškega skeleta.
Hrbtenica je skupaj s hrbtenjačo najpomembnejši, najbolj zapleten in najpopolnejši del človeškega skeleta. (Foto: Shutterstock)

Vzravnajte se z nasmehom

Hrbtenica je skupaj s hrbtenjačo najpomembnejši, najbolj zapleten in najpopolnejši del človeškega skeleta. Njeni deli delujejo uigrano: omogočajo gibanje, pokončno držo in čutenje, dajejo oporo telesu in skrbijo za prenašanje sporočil iz telesa v možgane. Najbolj preprosto povedano je hrbtenica skupina kosti (vretenc), ki segajo od lobanjskega dna do medenice.

Hrbtenico, ki jo lahko opišemo tudi kot prožno sklepno palico, sestavlja veriga 24 vretenc:

  • v vratu jih je 7,
  • v prsni hrbtenici 12,
  • v ledvenem predelu 5,
  • temu sledita križnica in trtica (ki sta med seboj zrasli vretenci).

Toda hrbtenica je več kot zgolj palica nanizanih sklepov, je najpomembnejši in najbolj zapleten del človeškega skeleta. Zgradba in oblika hrbtenice sta posebni, hrbtenica daje oporo in podporo telesu (nosi glavo, trup in roke), s čimer omogoča pokončno držo, hkrati pa je posredno ali neposredno udeležena pri večini gibov, pri čemer za njeno prožnost skrbijo medvretenčne ploščice. Hrbtenica ščiti hrbtni mozeg in daje oporo živčnim koreninam, vsaka sprememba v njenem delovanju pa lahko pripelje do motenj gibljivosti, čutenja in drugih funkcij našega telesa.

Drža odvisna tudi od duševnega stanja


Pokončna drža pri človeku za hrbtenico pomeni povečano obremenitev, ker mora nositi glavo, trup in roke. Drža hrbtenice je odvisna od njene zgradbe, statičnih in dinamičnih obremenitev, a tudi od psihe. Človekova drža je izraz telesnih in duševnih lastnosti, torej od njegove moči in osebnosti.

Duševne motnje tako lahko pripeljejo tudi do organskih okvar medvretenčne ploščice in vse hrbtenice, čeprav vloga duševnosti pri bolečinah v hrbtenici še ni pojasnjena. Vzravnana drža in stoja ter dvonožna hoja je večfunkcionalen proces. Vzravnana stabilnost je osnovna lastnost hrbtenice, ki vzdržuje fiziološki položaj telesa. Izguba vertikalne stabilnosti je bolezensko stanje, ki ga povzročajo poškodbe ali degenerativne spremembe.

Med gibanjem hrbtenice naprej je stabilnost združena s sočasnim delovanjem sklepnih struktur, ligamentarnih zavor in mišic. Enako se dogaja v nasprotni smeri z delovanjem drugih mišic in vezi pri gibu hrbtenice navzgor. Rotacijski gibi so vedno povezani, omogoča jih usklajeno delovanje obojih.

Značilna oblika hrbtenice je črka S


Gledano od strani ima hrbtenica obliko velike črke S, ki se oblikuje v prvem letu človekovega življenja. Na vratu je vbočena, na prsnem delu izbočena in v ledvenem delu vbočena. Ker je ukrivljena, deluje kot vzmet. Večkrat ukrivljen steber potrebuje manj napora za enako vzmetenje kot steber z eno samo krivino, zato je S-oblika hrbtenice manj dovzetna za okvare.

Hrbtenica s svojimi krivinami priskrbi tudi ugodno lego za težiščnico. Trdnost in stabilnost ji dajejo vezi in mišice, s katerimi sestavlja celoto. Mišice hrbtenico uravnavajo, upogibajo, pripogibajo v levo in desno ter omogočajo odklon v levo in desno. Brez vezi in mišic bi se hrbtenica zaradi velikega pritiska v medvretenčnih ploščicah razširila daleč čez fiziološke meje.

Članek se nadaljuje »