Zakaj pokamo s prsti?

prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije
prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije (Foto: Diana Anđelić)

Nezdrava razvada

Imate navado, da pokate s sklepi prstov na rokah? Poznate ljudi, ki to počnejo? Ta nenavadna razvada, ki veliko ljudi sprošča, je razmeroma pogosta. Pogosto slišimo, da je to početje nevarno, ker naj bi tako obrabljali sklepe ali hrustanec. Če ne povzroča bolečin ali drugih težav, ni nevarno, ortopedi pa vseeno menijo, da je to razvado bolje opustiti.

Pokanje s sklepi je običajno povezano z ohlapnostjo sklepov in s posledično povečano gibljivostjo sklepov, pripoveduje prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije. »Sklepe sestavljajo sklepne površine, obdane s hrustancem, sklepne ovojnice (notranje mehke in zunanje čvrste), v sklepih pa je prozorna tekočina, ki jo imenujemo sinovialna tekočina. Sklepi morajo biti sočasno stabilni, v določenih položajih pa ohlapni, tako da je gibe v njih možno izvajati optimalno. Stabilnost sklepov omogočata sklepna ovojnica in obsklepne vezi. Nekateri ljudje imajo zaradi večje ohlapnosti gibljivejše sklepe, drugi manj.«

Kako nastane pok?
Dr. Popovič pove, da nastanek poka ni povsem pojasnjen, čeprav o tem obstaja več teorij. »Ena od teorij pravi, da zaradi raztega v sklepu pride do vakuuma (zato je tudi govor o vakuumskem fenomenu), iz tega vakuuma pa nenadno pride do kolapsa, ki povzroči slišen pok. Do takšnih pokov naj bi prihajalo tudi pri kiropraktikih, ko manipulirajo hrbtenico, in ne samo v prstih. Druga teorija govori, da pok nastane zaradi nenadnega raztega vezi. Menim, da je najverjetnejša tretja razlaga. Sklepne površine so tesno pritisnjene ena na drugo in se med seboj ne ločujejo. Z manipulacijo v sklepu, največkrat prstov, se sklepne površine ločijo ena od druge, zlasti če so elementi nekoliko bolj ohlapni, nestabilni. Ko se ti sklepi ločijo eden od drugega, je to slišati kot pok.«

Bolje prenehati
Pokanje v sklepih, zlasti prstov je navada, ki se ji je bolje odpovedati, pove dr. Popovič. »Po ameriških statistikah ima to navado kar 25 odstotkov Američanov, večkrat tudi zaradi duševnih stresov. Sam se pridružujem mnenju številnih strokovnjakov, ki odsvetujejo to navado.«

Pokanje s prsti najpogostejše
Pokanje v sklepih je lahko povezano z bolezenskim stanjem, največkrat pa ne. Takšno pokanje, ki je običajno povezano z ohlapnostjo ligamentov, lahko izvedejo številni ljudje. Prof. Popovič opiše, kako se izvede pok: »Pok nastane z obračanjem sklepov v nenavadne položaje, najpogosteje v členkih prstov, vendar je to možno izvesti tudi na drugih sklepih, na primer v členkih nožnih prstov in zlasti v hrbtenici. Ti poki navadno nastanejo s silo, s pritiskom prstov, če jih povlečemo narazen, pritisnemo proti dlani ali če prste zasukamo okoli osi. Pri takšnem gibu se sila prenese na sklepne površine, sklep pa je popolnoma obdan s sinovialno tekočino. Ko se prst raztegne, se poveča površina v sklepu, s čimer se zmanjša pritisk v sklepni votlini.

Zaradi zmanjšanega pritiska na tem območju gredo nekateri plini (ogljikov dioksid ali dušik), ki so sicer prisotni v sinovialni tekočini, iz tekočine ter tvorijo mehurčke v sklepni votlini, kjer hitro kolaborirajo. To je slišati kot pok. Poki v prstih so razmeroma pogosti in ne pomenijo nobenih težav, če niso združeni z bolečino. Pri nekaterih otrocih takšno početje preide v navado, saj imajo radi pok. Ni dokazov, da bi ta navada v poznejših letih povzročala pogostejšo obrabo sklepov ali artritis v sklepih, vendar strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da je navado bolje opustiti.

Res pa je, da imajo ljudje, ki pogosto pokajo s prsti, nekoliko manj močan prijem rok. Nekateri avtorji opozarjajo, da ta navada lahko pripelje do okvare sklepnega hrustanca ali povzroči degenerativne spremembe na hrustancu. Toda pok, povezan z degenerativnimi spremembami, je precej drugačen, izraža se kot škrtanje, vidne so tudi deformacije v sklepih prstov. To škrtanje nastane tudi zaradi neravne površine in nepravilnega položaja med sklepnimi površinami.«

Članek se nadaljuje »


Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki