Kalcinacija oziroma kalcifikacija na območju ramenskega sklepa je razmeroma pogosta tegoba – po novejših podatkih prizadene od 2 do 22 odstotkov ljudi, starih od 40 do 65 let. Kalcinacija povzroči bolečino in slabšo gibljivost ramenskega sklepa.

Če čutite bolečino ob zapenjanju nedrčka, dvigovanju roke nad glavo ali pri zapenjanju varnostnega pasu oziroma težje premikate roko v višini nad glavo ali za hrbet, nemara tudi vi trpite za nalaganjem kalcija v tkivih, v katerih ga ne bi smelo biti.

Pravega razloga za to strokovnjaki še ne poznajo, znano pa je, da težava pogosteje nastane zaradi obrabe, zlasti pri ljudeh, ki opravljajo ponavljajoče se gibe (dvigovanje, prenašanje, delo za računalnikom …), in pri tistih, ki so utrpeli kako poškodbo. Kalcinacije najpogosteje nastanejo na območju kit rotatorne manšete (sestavljena je iz več mišic, potekajočih v različnih smereh, ki kot nekakšne mišična kapa prekrivajo in premikajo ramenski sklep) in v drugih mehkih tkivih v ramenskem predelu. Ker so v ramenskem sklepu mišice napeljane med dvema kostema, so mehanske obrabe zaradi obremenitev pogostejše in posledično tudi kalcinacije.

Zaradi obrabe se začne mišično tkivo nadomeščati z vezivnim, nato pa pride do odlaganja kalcija v kitah oziroma v mehkih delih okoli sklepa. Tovrstne težave torej niso povezane s prehrano oziroma vnašanjem kalcija, kot bi lahko pomislili zaradi imena, marveč zaradi ponavljajočih se preobremenitev, vnetij, poškodb in degenerativnih (obrabnih) sprememb. Ljudje, ki trpijo za kalcinacijo, običajno čutijo bolečine, njihovi sklepi so manj gibljivi, lahko pa se tudi primeri, da kalcinacija ne povzroča nikakršnih težav.

Kako preprečiti kalcinacijo?

Največ lahko naredimo s tem, da pazimo, kako premikamo roke, da torej ne poškodujemo ramenskega sklepa in ne natrgamo mišic v njem. Strokovnjaki priporočajo, da roke čim redkeje odročimo nazaj in vstran od telesa. Težave se namreč stopnjujejo – najprej zaradi preobremenitve ali poškodbe nastopi vnetje mišic in tkiv na kosti ali natrganje mišice, če poškodbe ne zdravimo, pa temu sledi še kalcinacija. Priporočljivo je tudi delo z rokami v višini prsnega koša in ne nad njim, s čimer lahko preprečimo bolečino oziroma poslabšanje.

Rešitev za kalcinacijo

Težave se lajšajo s protibolečinskimi zdravili (analgetik in protivnetno zdravilo), z lokalnim protivnetnim zdravljenjem (na fizioterapiji), s terapijo globinskih (udarnih) valov, blokado ter artroskopsko operacijo. Da lahko določi najprimernejše zdravljenje, zdravnik bolnika napoti na rentgensko slikanje in ultrazvočni pregled, ki natančno pokažeta, kje in kolikšna je kalcinacija, kako poteka vnetni proces na mehkih tkivih, morebitno prisotnost tekočina, razdraženost ali natrganost kite ...

Kalcinacijo navadno zdravijo z ultrazvočnim obsevanjem, s terapijo z udarnimi valovi ali s fizioterapijo. Terapija z udarnimi valovi pomaga razbijati kalcinacijo in nekoliko spominja na odstranjevanje ledvičnih kamnov. Pomaga tudi fizikalna terapija, ki je prilagojena težavam: če bolečina ni prehuda, sta primerni masaža z ultrazvokom in terapija z različnimi tokovi. Strokovnjaki lahko bolniku pomagajo tudi z blokado, pri čemer z lokalnim anestetikom in s kortikosteroidom hkrati olajšajo bolečino in omilijo vnetje.

Sami si lahko pomagate s hlajenjem bolečega dela, čeprav vam pri tem najbrž ne bo prijetno. Ledene obloge in masiranje z ledom na mestu, na katerem je bolečina najhujša, namreč pomagajo. Boleče mesto lahko dve do tri minute masirate s kosom ledu, postopek pa ponovite nekajkrat na dan. Na boleče mesto lahko namestite tudi hladno oblogo. Zadnja rešitev za težave je operacija, s katero artroskopsko (minimalno invaziven poseg prek drobnega reza) odstranijo kalcinacijo. Poseg in rehabilitacija sta navadno tako uspešna, da bolnik ne čuti nikakršnih posledic.