Plešavost in čezmerna poračenost

(Foto: Dreamstime)

Motnje v rasti dlačic

Število dlačic, njihova razporeditev na telesu in videz ali kvaliteta so pogojeni genetsko. Med prebivalci našega planeta so najmanj poraščeni aziati, sledijo jim temnopolti ljudje, najbolj poraščeni pa smo belci, med katerimi imajo najmanj težav s poraščenostjo predstavniki severnih predelov, največ pa pripadniki sredozemskega območja, kamor v precejšnji meri sodimo tudi mi.

Plod v maternici do prvega meseca pred rojstvom prekrivajo tako imenovane dlačice lanugo. Tik pred rojstvom jih zamenjajo velusne dlačice, ki prekrivajo vse telo z izjemo dlani, podplatov in ustnic; te dlačice so tanke in brez sredice. Terminalne dlačice so debelejše, vsebujejo sredico in so lahko:

  • spolne dlačice – na njihov nastanek vplivajo androgeni hormoni (brada, lasišče, zgornji sramni predel);
  • ambiseksualne dlačice – imajo jih tako moški kot tudi ženske (pod pazduhami in na spodnjem pubičnem trikotniku);
  • nespolne dlačice – te so neodvisne od androgenih hormonov (obrvi, trepalnice).


Plešavost

Terminalne dlačice oziroma lasje se spremenijo v velusne dlačice pri moški plešavosti, obratno pa se zgodi v primeru bolezenske čezmerne poraščenosti (pri tako imenovanem hirsutizmu), ko se velusne dlačice spremenijo v terminalne dlačice. To se, denimo, zgodi, če je ženska poraščena po predelih, kjer so običajno poraščeni moški.

Na nekaterih predelih, kot so ustnice, dlani in podplati, ter na intimnih predelih malih sramnih ustnic pri ženski ter na glavici moškega spolovila, sploh ni dlačic. Na vekah so trepalnice in obrvi, ki so pravzaprav edine dlačice na našem telesu, ki igrajo pomembno zaščitno vlogo, saj v določeni meri ščitijo oči pred tujki. Podobno bi lahko rekli tudi za lase, ki pokrivajo glavo, nas ščitijo pred mrazom in ultravijoličnimi žarki … toda zakaj je torej narava nekatere obdarila s plešo? Vse dlačice na človeškem telesu rastejo v časovnih fazah, ki so določene dedno. Vsaka dlačica ima svoj rastni ciklus, ki je neodvisen od sosednjih.


Zakaj sivimo

Dlačni zametek leži v usnjici in ga imenujemo papila. Vsebuje krvne žile, ki prinašajo dlačici snovi, ki so potrebne za njeno rast in razvoj. Ob dlačnem korenu leži žleza lojnica, v kateri se nenehno tvori maščoba, ki se izloča ob dlačici na kožno površje. Za barvo dlačic in las je odgovoren pigment, ki nastaja v pigmentnih celicah v osrednjem delu dlačice − lahko so svetle, rjave, rdeče ali črne. (Evmelanin daje rjavo barvo, feomelanin in trihohromi pa lasem in dlačicam podelita svetlo in rdečo barvo.) Sivi oziroma beli lasje so posledica zmanjšane tvorbe pigmenta in zračnih mehurčkov v celicah lasne sredice. Različni bolezenski procesi v človeškem organizmu lahko povzročijo spremembe v sestavi, barvi ali rasti dlačic oziroma las. Bolezenska stanja so bodisi dedna bodisi pridobljena.


Motnje v rasti dlačic

Motnje v rasti dlačic in las v grobem delimo na dva tipa: lahko gre za plešavost ali redčenje dlačic in las, motenj, ki jih strokovno imenujejo alopecije, zelo moteča pa je tudi čezmerna rast dlačic. Čezmerna poraščenost je lahko nadloga tako pri moških kot pri ženskah.

1. O hipertrihozi govorimo, kadar gre za čezmerno dlakavost. Ta je bodisi prirojena bodisi pridobljena. Povzročijo jo zdravila ali pa nastane simptomatsko, kot eden od vidnih znakov nekaterih bolezni, denimo porfirije, podhranjenosti ali motenj v delovanju žlez z notranjim izločanjem.

2. Hirsutizem je poraščenost moškega tipa pri ženskah in otrocih in je tudi samo zunanji znak nekaterih bolezenskih stanj (predvsem bolezni žlez z notranjim izločanjem). Hirsutizem pa je lahko tudi posledica delovanja nekaterih zdravil, kot so androgeni hormoni, anabolni hormoni, kontracepcijska sredstva, minoksidil, streptomicin, penicilamin … Včasih do hirsutizma pride iz neznanega razloga ali v okviru nekaterih bolezenskih stanj, ki jih imenujemo sindromi.

3. Pri virilizmu se čezmerni poraščenosti pridružijo še nekateri drugi znaki motenega delovanja žlez z notranjim izločanjem.

4. Čezmerna dlakavost pri ženskah se najpogosteje pojavi, kadar imajo preveč androgenih ("moških") hormonov ali če so − pri sicer normalni vrednosti androgenih hormonov − njihovi dlačni mešički nanje pretirano občutljivi.
Članek se nadaljuje »


Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki