Slovenski dermatologi v zadnjem desetletju pridobili veliko znanja o malignem melanomu

dr. Aleksandra Dugonik, spec. dermatologije, iz UKC Maribor
dr. Aleksandra Dugonik, spec. dermatologije, iz UKC Maribor (Foto: Osebni arhiv)

Dermatologi so vsekakor zdravniki, ki odkrijejo največ malignih melanomov na koži. Dejstvo je, da nastanka melanoma ni mogoče vselej preprečiti, lahko pa ga z ustreznimi ukrepi in ravnanjem zdravimo, vendar le, če je bil pravočasno odkrit. V zadnjih petnajstih letih se je tozadevno marsikaj spremenilo. Če je pred desetletjem in več maligni melanom praviloma pomenil smrtno obsodbo in je človeka "pokopal" v borih nekaj mesecih, je zdaj položaj zelo drugačen, potrjuje tudi dr. Aleksandra Dugonik, spec. dermatologije, iz UKC Maribor.

"Ko sem pred dobrim desetletjem začenjala svojo specialistično pot, je veljalo pravilo, da je mogoče maligni melanom diagnosticirati 'z vrat', torej v hipu, ko je pacient vstopil v ordinacijo. Dermatologi smo se srečevali z bolniki, ki so imeli na koži velike tumorske mase, ki smo jih zlahka prepoznali kot melanom. To je obenem pomenilo, da so k nam prihajali ljudje, ki so imeli že zelo napredovalo bolezen, zaradi katere so praviloma v nekaj mesecih tudi umrli, saj se je melanom že razširil na druge organe.

Zdaj, dobro desetletje pozneje, je položaj tako v svetu kot pri nas boljši, kar je predvsem posledica razvitejše preventive in boljših diagnostičnih metod, s katerimi lahko odkrivamo melanom že v zgodnjih stadijih. Boljša obravnava bolnika z melanomom je plod dela vseh dermatologov, onkologov, plastičnih kirurgov in družinskih zdravnikov," pove dr. Dugonik in doda, da gre za rezultat dolgoletnega dela in izobraževanja.

"Najprej je bilo potrebno posebno in usmerjeno izobraževanje specialistov dermatologov, ki smo načrtno pridobivali znanje o malignem melanomu. Zelo smo izpopolnili svoje znanje o možnostih diagnosticiranja zgodnjih faz melanoma ob pomoči dermoskopije. Ta metoda je zdaj standardna in je na voljo tako rekoč v vseh dermatoloških ambulantah v Sloveniji. Svoje znanje te veje dermatologije tudi redno izpopolnjujemo, tako da lahko svojim bolnikom ponujamo diagnostiko melanoma, ki je povsem primerljiva s tisto v vseh razvitih evropskih državah."


Kako pripraviti ljudi, da se odpravijo na pregled?

Dermoskop je preprosta naprava, ki omogoča povečavo in osvetlitev zgornjih plasti kože ter pregled struktur v teh plasteh. "Opazujemo obstoječe kožne tvorbe, zlasti pigmentna znamenja, in novo nastale, hitro rastoče tvorbe na koži. Nekatere nepravilnosti v tako povečani in presvetljeni tvorbi nakazujejo možnost, da je tvorba maligna. Takega suma večkrat ne postavimo že ob prvem pregledu, temveč šele po spremljanju razvoja tvorbe. To nam omogoča digitalna dermoskopija, pri kateri dermoskopske slike primerjamo v različnih časovnih zamikih. Rast melanoma v zelo zgodnjem stadiju bolezni, ko je klinično še zelo podoben navadnemu pigmentnemu znamenju, lahko zaznamo, ko dermoskopske slike primerjamo z nekajmesečnim zamikom," pojasnjuje sogovornica.

Do enega od najpomembnejših preventivnih ukrepov v slovenski dermatologiji je torej prišlo, ko so se slovenski dermatologi izobrazili v dermatoskopiji, pravi naša sogovornica. To je bil po mnenju dr. Dugonik prvi korak k boljši obravnavi malignega melanoma. Zatem se je postavilo vprašanje, kako doseči, da bodo ljudje prihajali na preglede, torej v ordinacijo.

Naslednja naloga je bila torej izobraziti ljudi, da bodo prepoznali nevarne in sumljive tvorbe ter se čim prej obrnili na zdravnika. "Prav zato smo začeli izvajati različne akcije ozaveščanja splošne in strokovne javnosti. Nekatere smo povzeli po tujih zgledih, nekatere smo oblikovali sami. Zavedamo se, da je to proces, pri katerem ni hitrih rezultatov. Splošna javnost je najbolje sprejela mednarodni dan boja proti melanomu, ko maju poteka intenzivna akcija ozaveščanja o melanomu. Ljudje se najbolje odzivajo na možnost brezplačnega pregleda kožnih znamenj, kar pa ni bistvo akcije. Njen ključni cilj je seznaniti ljudi z nujnostjo samopregledovanja kože, ki ga morajo izvajati vsak mesec vse do konca življenja. Pri tovrstnih preventivnih ozaveščevalnih akcijah je vedno ključen tudi odziv medijev. Sodelovanje z njimi je resnično dobro in na visoki ravni. Izkoristili smo tudi možnost spletnega komuniciranja ter oblikovali dva zelo poučna spletna portala, ki ju najdete na naslovih melanoma-day.com/si/ in www.zascitapredsoncem.si.

Ker pri teh akcijah sodelujem že od vsega začetka, lahko verodostojno povem, da je ozaveščenosti ljudi iz leta v leto večja, kar nam je v veliko zadovoljstvo. Učinki teh ukrepov se navadno pokažejo šele na dolgi rok, so jih Slovenci vzeli za svoje, tako da se vse bolj zavedajo pomena rednega pregledovanja kože in kožnih znamenj," je optimistična naša sogovornica.


Ob sumu vedno preventivna odstranitev tkiva

"Če dermatolog pri pregledu posumi, da je znamenje oziroma lezija sumljiva, se vedno odloči za odstranitev in izrez," razlaga dr. Dugonik. Pogosto pa se srečujejo tudi s pretiranim strahom – nekateri ljudje želijo, da bi jim preventivno izrezali kar vsa kožna znamenja.

"Pri tem se znova izkaže, kako pomembna je vloga dermatologa, ki mora bolnika poučiti, da se maligni melanom največkrat ne razvije iz obstoječih pigmentnih znamenj, pač pa na novo, zaradi česar bi bilo preventivno izrezovanje lažna uteha. Ljudje bi bili zagotovo manj pozorni na nove kožne tvorbe in bi spregledali marsikateri melanom v zgodnjem stadiju. Ljudje naj si redno pregledujejo kožo celotnega telesa, z lasiščem, dlanmi in s stopali vred. Zlasti pozorni naj bodo na nove tvorbe, ki jih prej na koži ni bilo. Če taka tvorba (navadno gre za eno) raste, spreminja barvo in/ali obliko oziroma je nasploh drugačna od drugih, naj vsekakor pridejo na pregled. Vedeti je treba, da melanom ni vedno črna tvorba, ki hitro raste – lahko gre tudi za hitro rastoče bunčice različnih barv in na različnih delih telesa ali pa za rano, najpogosteje na stopalu, ki se ne celi. Prav take, neznačilne, vendar k sreči redkejše oblike melanoma, zlahka spregledamo. Kadar pa je tvorba sumljiva, se vedno odločimo za preventivno odstranitev in histološko preiskavo, ki pokaže, ali je maligna ali benigna."

Sogovornica poudarja tudi pomen pravilne diagnoze. "Ko človeku povemo diagnozo maligni melanom, je ta informacija zanj lahko zelo stresna, zato jo je treba podati z vso odgovornostjo. Ne glede na kraj bivanja oziroma zdravljenja morajo imeti pacienti enake možnosti zdravljenja. Na voljo so jasne smernice, kako ravnati v posameznih stadijih bolezni. V začetnem stadiju, ki ga določimo ob pomoči histološkega pregleda izrezane tvorbe, je operacija edina potrebna terapija.

Če pa histološki izvid nakazuje možnost, da gre za razširjeno bolezen, so potrebne dodatne preiskave, s katerimi opredelimo metastatsko napredovanje melanoma. Če je to dokazano, je potrebno dodatno zdravljenje, ki je trenutno v domeni naših kolegov onkologov. Vsak nov bolnik, ki mu diagnosticiramo melanom, ima večje tveganje za ponovitev bolezni, torej za nastanek novega melanoma, zato potrebuje redne dermatološke preglede. Sprejeli smo smernice, da to počnemo dvakrat na leto v obdobju petih let, nato pa vse življenje po enkrat na leto.

Dr. Dugonik je nedavno analizirala podatke bolnikov z melanomom, ki so jih v zadnjih dveh letih obravnavali mariborskem kliničnem centru. Nad ugotovljenimi izsledki je presenečena. "Opazni so boljši rezultati, kar pomeni, da so melanomi v približno 40 odstotkih histološko ovrednoteni z debelino, manjšo od 1 mm (zgodnja faza bolezni), preseneča in skrbi pa tudi to, da je tako rekoč nespremenjen delež debelih melanomov (nad 4 mm). Te rezultate si lahko razlagamo na več načinov, denimo: vedno bo obstajal delež melanomov, ki so zelo invazivni in hitro rastoči – ali pa gre za to, da nam določenega dela populacije kljub vsem programom in akcijam ozaveščanja še vedno ni uspelo ustrezno nagovoriti. Tako naše kot tuje izkušnje kažejo, da je napoved pri zdravljenju in obravnavi malignega melanoma slabša pri starejših samskih moških."


Akcija Varno s soncem

V Sloveniji je vse več akcij ozaveščanja, s katerimi poskušajo splošno javnost poučiti o pomenu rednega pregledovanja kože in kožnih znamenj. Ena od prodornejših in vsekakor omembe vrednih je nastala v sodelovanju stroke in vrtcev. Imenuje se Varno s soncem, v njej pa malčke v vrtcih poučujejo, kako se pravilno obnašati na soncu in kako se ustrezno zaščititi pred premočnim soncem. Program je našel svoje mesto v učnem gradivu za predšolsko vzgojo, v njem pa sodeluje že 85 odstotkov vseh vrtcev v Sloveniji, kar je izredno visok odstotek. Cilj njegovih ustvarjalcev je, da bi se podoben program uveljavil tudi v osnovnih in srednjih šolah.


Tudi družinski zdravniki izobraženi

Kot pravi sogovornica, so slovenski dermatologi v zadnjem desetletju pridobili veliko znanja o malignem melanomu ter o njegovem zgodnjem prepoznavanju in obravnavi. Ugotovili so, da bi bilo nadvse pomembno, če bi svoje znanje obogatili tudi družinski zdravniki, kar se je tudi zgodilo, in sicer z na moč uspešno Šolo melanoma, ki jo je pripravil Onkološki inštitut Ljubljana pod strokovnim vodstvom doc. dr. Janje Ocvirk, in s Tečajem prepoznavanja malignih tvorb na koži, ki poteka na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani pod vodstvom dr. Liljane Mervic.

Plod skupnega dela več strok so Smernice za obravnavo bolnika z malignim melanomom ter klinična pot, ki vsem bolnikom v Sloveniji omogočajo enako raven obravnave. Kot pravi sogovornica, si vsi, ki delajo na področju malignega melanoma, želijo, da bi bile razmere za obravnavo bolnikov boljše, vendar jih narekuje predvsem zdravstvena zavarovalnica.

Preventivno delo, zgodnja diagnostika z dermoskopijo in spremljanje bolnika po melanomu pomeni tudi skokovito naraščanje števila pregledov pri dermatologu. Poleg tega sodobna obravnava teh pacientov zahteva daljšo obravnavo. Glavni argument v prid temu, da bi posodobili obravnavo tudi v tem delu zdravstvenega sistema, je dejstvo, da tudi v Sloveniji incidenca melanoma strmo narašča.


.
Slovenski dermatologi v zadnjem desetletju pridobili veliko znanja o malignem  melanomu

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki