Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged
sobota, 15. maj 2010

Luskavica


(stran 2 od 3)


Akutna oblika

Kdor zboli za luskavico, jo v sebi nosi tako rekoč vse življenje - pravimo, da bolezen poteka v latentni obliki.
Do prehoda iz skrite (latentne, genotipske) v klinično manifestno obliko (fenotipsko) lahko pride zaradi različnih notranjih in zunanjih sprožilnih dejavnikov, kot so vnetne bolezni, stres, alkoholizem, jemanje nekaterih zdravil, spremembe letnih časov, nosečnost ... Uživanje alkohola je pomemben dejavnik tveganja. Tudi jemanje nekaterih zdravil, kot so beta blokatorji, litij in antimalariki, lahko sproži bolezen. Akutna kapljična (gutatna) oblika luskavice običajno izbruhne po gnojnem (streptokoknem) vnetju žrela. Luščeča žarišča imajo velikost kapljice in so največkrat posuta po vsem telesu. To obliko največkrat opažamo pri otrocih in mladih odraslih. Eden od dejavnikov tveganja je tudi stres, na drugi strani pa je prav bolezen tista, ki bolniku povzroča dodaten stres in zadrego. Pogosto ne moremo opredeliti sprožilnega dejavnika in tudi potek obolenja ni predvidljiv.

Znano je, da se luskavica običajno poslabša pozimi, najbrž zaradi nizke relativne vlažnosti v ogrevanih prostorih in zaradi pomanjkanja sončne svetlobe.

Kaj se dogaja v bolezenskih žariščih

Pri luskavici gre za dve motnji - na eni strani se kožne celice prehitro množijo in poroženevajo, kar navzven opažamo kot luske na koži, temu pa se pridruži tudi vnetje v koži.

Na prizadetih žariščih opažamo številne spremembe:

  • Povečana je delitvena dejavnost celic osnovne plasti v kožni povrhnjici.
  • Celice povrhnjice so večje, povečano je tudi njihovo število - volumen povrhnjice v prizadetih žariščih se poveča od štiri- do šestkrat.
  • Celice povrhnjice hitreje dozorevajo - dolžina celičnega delitvenega ciklusa se skrajša z osemindvajset dni na en dan in pol. Celice normalne povrhnjice od trenutka, ko nastanejo, do takrat, ko odmrejo in se odluščijo, potrebujejo mesec dni. Pri luskavici se njihovo življenjsko obdobje zavrti z bliskovito naglico - od nastanka do luščenja mine samo dan in pol. Ker se to nenehno dogaja, je na prizadetih žariščih opaziti debele obloge iz lusk; od tod tudi ime luskavica.
  • Seveda celice v tako kratkem času ne zorijo normalno, obolele zrele celice niso enakovredne normalnim zrelim kožnim celicam.
  • V takšnih žariščih tudi drobne žilice (kapilare) niso normalne, ampak razširjene in podaljšane.
  • Navzoče je tudi vnetje - številne vnetne celice tik pod kožnim površjem oblikujejo drobne gnojne skupke.

Možnosti zdravljenja

Ker vzrok bolezni ni znan, luskavice ni mogoče povsem pozdraviti. Oblike zdravljenja, ki so nam na voljo, so namenjene temu, da obolenje spravijo iz manifestne v prikrito, latentno obliko. Zdravljenje luskavice ni preprosto - treba ga je prilagoditi bolniku, njegovi starosti, lokalizaciji in obliki žarišč, obliki in stopnji obolenja, morebitnim spremljajočim obolenjem in življenjskemu slogu.

Nadvse pomembno je, da bolnika redno spremlja specialist dermatolog, saj je samo tako mogoče izbrati ustrezen način zdravljenja. Namen zdravljenja je odstraniti neprijetna bolezenska žarišča na koži, torej luske in rdečino, in obenem vzdrževati pozdravljeno kožo v čimboljšem stanju, s tem pa obolelemu omogočiti dobro počutje in normalne družabne stike. Kadar so prizadete večje kožne površine ali sklepi, je potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd

Kam po pomoč

Zdravstvene ustanove in specialisti