Luskavica

Mag. Metka Aadamič, dr. med., spec. deramtovenerologinja
sobota, 15. maj 2010

Kožna bolezen

Gotovo ni nikogar, ki še ne bi srečal človeka s pordelimi, luščečimi žarišči na koži. Neprijetna žarišča prizadetega spravljajo v zadrego in jim zmanjšujejo samozavest, zato večina obolelih nosi dolga oblačila, obrača dlani navzdol, skriva nohte ... Le redkim uspe ohraniti samozavest, odkrito spregovoriti o svoji bolezni, radovednim pa pojasniti, da niso kužni in da njihova koža naravnost hlasta po zraku, sončnih žarkih. Lahko si mislimo, kako neprijetno je človeku, posutemu s številnimi žarišči po koži, na plaži sleči oblačila in se mirno nastaviti ultravijoličnim žarkom.

Zaradi vsega tega je nadvse pomembno, da je čimveč ljudi seznanjenih s to boleznijo. Le tako se je oboleli ne bodo sramovali, tisti, ki je nimajo, pa bodo brez zadrege spregovorili z njimi in jim jasno in glasno pokazali, da jih njihov videz ne moti.

Prvo srečanje z boleznijo prizadetega gotovo potre. Pri tem se je treba zavedati, kaj lahko pomeni neprimeren odziv neuke okolice. Obolelega je treba seznaniti z naravo in potekom obolenja ter mu pomagati, da se nauči z njim živeti.

Znaki

Luskavica je dokaj pogosta kronična kožna bolezen, za katero so značilne različno oblikovane, omejene luščeče se bunčice oziroma ploščata žarišča na koži. Najpogosteje se pojavijo nad komolci, nad koleni in na lasišču, včasih prizadenejo kožo vsega telesa, najredkeje pa se pojavijo na obrazu. V nekaterih primerih poteka v zelo blagi obliki, tako da se oboleli niti ne zavedajo, da jo imajo. Za bolezenska žarišča sta značilna nenormalno poroženevanja in vnetna reakcija. Epidemiološke raziskave v svetu so pokazale, da je luskavica bolezen bele rase in da prizadene od 1 do 3 odstotke populacije. Približno tretjina obolelih navaja, da ima luskavico še kdo v ožji ali širši družini, zato jo štejejo med dedna kožna obolenja.
V Sloveniji še niso opravili razširjene epidemiološke raziskave glede obolevnosti prebivalstva. Dr. Arzenšek je leta 1984 opravil epidemiološko raziskavo v celjski regiji in ugotovil, da je na tem območju prevalenca luskavice 1,18 odstotka.

Obolenje se lahko pojavi v katerikoli starosti, največkrat v drugem desetletju življenja. Verjetnost, da bo otrok obolel za luskavico, je približno 25-odstotna, če ima eden od staršev luskavico, ali 60-odstotna, če imata bolezen oba starša.

Kaj povzroča luskavico?

Vzrok za to bolezen je kljub nenehnemu prizadevanju raziskovalcev še vedno nepojasnjen.
Raziskave iz zadnjih let kažejo, da ima pomembno vlogo aktiviranje imunskega sistema v koži. Takšno dogajanje lahko sprožijo različni dejavniki, ki povzročijo neobičajno delovanje nekaterih pomembnih belih krvnih celic, vnetja in poroženevanja. Poslabšanje bolezni sprožijo nekateri znani zunanji in notranji dejavniki. Oboleli pogosto opažajo nastanek žarišč 10 do 14 dni po poškodbi kože, po praskah ali sončnih opeklinah. Nastanek žarišč lahko sproži tudi gnojna angina ali jemanje nekaterih zdravil

Oblike luskavice

Pri bolnikih, pri katerih je luskavica v družini, se obolenje navadno pokaže bolj zgodaj.

Na začetku nastanejo na koži manjše pordele bunčice, ki se postopno večajo in jih sčasoma prekrijejo srebrno-sive luske. Žarišča se zlivajo v večje "plošče" različnih velikosti, oblik in razprostranjenosti. Pri slabi tretjini bolnikov je navzoče tudi srbenje žarišč. Če bolnik poskuša odstraniti luske, se pojavijo drobne pikčaste krvavitve. Diagnozo v večini primerov postavimo na osnovi tipične klinične slike. Pri tem dermatolog natančno pregleda kožo vsega telesa, lasišče in nohte. V redkih primerih, ko obolenje ne poteka v tipični obliki, je treba odvzeti vzorec prizadete kože in opraviti patohistološko preiskavo žarišč.

Obolenje se kaže v različnih oblikah, pojavi se lahko kadarkoli v življenju, v otroštvu pa je k sreči redko. Različne oblike se razlikujejo po trajanju, resnosti ter lokalizaciji, obliki in razporeditvi žarišč. V večini primerov imajo oboleli samo posamezna žarišča na koži ali nohtih.

Bolezen se kaže v obliki obsežnih plošč, ki največkrat prizadenejo predele nad velikimi sklepi (nad komolci, koleni, nad križem). Takšno obliko imenujemo psoriaza v plakih. Lahko se pojavi tudi v kožnih gubah, denimo pod dojkami, pod pazduhama, v popku, okoli spolovila. Takšni obliki pravimo inverzna luskavica. Pri nekaterih obolelih so prizadete dlani in podplati ali lasišče (palmoplantarna oblika). Luskavica se lahko pojavi tudi v obliki drobnih, kot kapljica velikih pordelih in luščečih se žarišč (gutatna oblika), včasih pa je opaziti drobna gnojna žarišča, predvsem na dlaneh in podplatih, in takrat govorimo o pustulozni obliki. Luskavica lahko prizadene nohte - spremembe nohtov lahko spremljajo kožna žarišča drugod po telesu (pri slabi tretjini obolelih) ali pa samostojne. Nohti so običajno zadebeljeni, motni in s pikčastimi vdolbinicami, na končnih delih pa so privzdignjeni in odstopijo od posteljice. Takšni nohti so tudi krhki.

Luskavica v redkih primerih prizadene tako rekoč vse telo (eritrodermična oblika). Skoraj tretjina bolnikov ima težave s sklepi (atropatska luskavica); od 5 do 10 odstotkov bolnikov ima resnejše sklepne težave.