Bolnike z luskavico najbolj moti njen vpliv na kakovost življenja

Luskavico dermatologi opredeljujejo stopenjsko – kot blago, zmerno in hudo – in temu ustrezno je prilagojeno tudi njeno zdravljenje. Kot pravi asist. mag. Pij B. Marko, dr. med., spec. dermatovenerologije, iz UKC Maribor, so parametri, po katerih določajo stopnjo luskavice trije: ocena deleža prizadete površine telesa, ocena stopnje prizadetosti kože (debelina žarišč, rdečina žarišč, pokritost žarišč z luskami) ter ocena kakovosti življenja bolnika z luskavico oziroma njegove okrnjenosti. Kot pojasnjuje sogovornik, stopnjo prizadetosti kože ocenjujejo na najbolj prizadetem žarišču na telesu.

Na vprašanje, kaj bolnike najbolj moti pri luskavici, sogovornik odgovori, da skoraj enoglasno povedo, da je to njen vpliv na kakovost vsakodnevnega življenja. V vprašalniku o vplivu luskavice na njihovo vsakodnevno življenje bolniki odgovarjajo na naslednja vprašanja: v kolikšni meri jih bolezen moti v vsakodnevnem življenju, kako vpliva na medosebne odnose, zaposlitev, šport in prostočasne dejavnosti, koliko časa porabijo za izvajanje terapije … Dermatologi opažajo konsistentnost odgovorov: če bolnik odgovorijo, da luskavica močno krni kakovost dela njegovega življenja, praviloma enako odgovori tudi za vsa druga področja. To ne preseneča, pojasnjuje sogovornik, saj je naše življenje preplet odnosov in dejavnosti.

Velika težava, s katero se srečujejo bolniki, je tudi nepoznavanje bolezni. Veliko ljudi namreč še vedno misli, da je ta luskavica nalezljiva, zato se ljudem s to boleznijo izogibajo. To se običajno še izrazitejše kaže na delovnem mestu, zlasti če človek opravlja delo na izpostavljenem mestu in je v rednem stiku s strankami. Kot pravi dr. Marko, so ljudje z luskavico ranljivejša skupina na trgu delovne sile. Pogosta težava so tudi partnerski odnosi, zlasti če bolnik nima stalnega partnerja. Če partnerja še išče, je praviloma v veliko težjem položaju, pojasnjuje sogovornik in doda, da so nezanemarljive tudi težave, povezane z dopustom. Izpostavljenost na plažah in kopališčih je za bolnike nemalokrat zelo obremenjujoča.

Površina zajete kože

Eden od dejavnikov, s katerim opredeljujejo stopnjo luskavice, je tudi površina prizadete kože, ki jo merijo v odstotkih. Odstotke prizadete kože najlažje izračunamo s polaganjem dlani, merjeno od zapestja do prvih členkov (glej sliko). Tolikšna površina pomeni en odstotek površine kože celotnega telesa. Deset odstotkov prizadete kože se že uvršča v zmerno hudo obliko bolezni. Toda ti odstotki so relativni. Površina ene dlani v razmerju do celotnega telesa resda pomeni samo odstotek prizadete kože, vendar pa je enaka površina prizadete kože na obrazu ali rokah nekaj povsem različnega – kakovost življenja je v takem primeru že zelo okrnjena, luskavico pa lahko opredelijo kot hudo.

Zato dermatologi vedno ocenjujejo površino zajete in prizadete kože glede na vse telo in po posameznih delih telesa: obraz, roke, noge in trup. V skupnem seštevku predstavljata vrat in obraz deset odstotkov kože telesa, roki dvajset, trup trideset, noge in zadnjica pa štirideset odstotkov, pojasnjuje sogovornik.

Dermatologi posebno pozornost namenjajo vidnim in izpostavljenim delom telesa, predvsem obrazu, rokam in nohtom, stopalom ter intimnim predelom. Če so prizadeta ta območja, je kakovost življenja še posebno okrnjena. Kot pravi dr. Marko, na teh mestih luskavica praviloma nikoli ne zajame desetih odstotkov celotne površine kože, računano s površino dlani, vendar pa lahko za človeka z luskavico že en sam odstotek prizadete kože pomeni hudo breme.

Stopenjsko zdravljenje

Zdravljenje luskavice je vedno stopenjsko, odvisno pa je od zajete površine telesa, lokacije in vpliva bolezni na kakovost življenja. Blago luskavico zdravijo lokalno, zmerno hudo in hudo pa sistemsko v kombinaciji z lokalnim zdravljenjem. Od leta 2005 so slovenskim bolnikom z luskavico na voljo tudi biološka zdravila, ki so se izkazala kot zelo učinkovita pri zdravljenju zmerno hude in hude oblike luskavice.

Pri odločitvi za zdravljenje pa dermatologi poleg naštetih meril vedno upoštevajo tudi bolnikovo delo, pove dr. Marko in za primer navede težkega fizičnega delavca. Če ima fizični delavec luskavico samo na dlaneh, ki mu pokajo in krvavijo, je njegovo življenje zelo prizadeto in težko dela, zato je bolezen kljub majhni površini, ki jo zajema, opredeljena za težko in jo tako tudi obravnavajo. Podobno velja za človeka, pri katerem luskavica zajema samo stopala, vendar na delovnem mestu pretežno stoji.

Taki bolniki so lahko tudi kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, pogoj za predlog za zdravljenje z njimi pa je, razlaga sogovornik, da je bila pred tem opravljena vsaj ena sistemska terapija s fototerapijo, fotokemoterapijo ali konvencionalnimi zdravili.