Ob dnevu zaščite pred soncem: Rezultati raziskave o navadah in ravnanju na soncu

Zmerno izpostavljanje soncu je koristno za telo in počutje, čezmerno in nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom pa je nadvse tvegano, saj ima poleg kožnega raka še številne druge škodljive posledice, od opeklin do hitrejšega staranja kože. Tega se Slovenci premalo zavedamo, vendar pa naša ozaveščenost počasi narašča. To je razkrila tudi raziskava o navadah in ravnanju na soncu, ki so jo ob drugem dnevu zaščite pred soncem predstavili v Združenju slovenskih dermatovenerologov.

"Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka se zaveda večina anketiranih, najmanj znan pa je faktor osebnega fototipa. Osebe s svetlo poltjo, torej s kožo, ki jo sonce vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali z rdečkastimi lasmi, s svetlejšimi očmi in pegami so v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka," je na predstavitvi izsledkov raziskave povedala asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov. Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka je sicer več: poleg pogoste izpostavljenosti UV-sevanju na prostem ali v solariju mednje spadajo še sončne opekline, zlasti v otroštvu, dednost, tip polti, barva las in oči ter število in oblika kožnih znamenj.

Strah pred soncem je odveč, poudarjajo dermatologi, vendar obenem opozarjajo, da se je treba pred njim ustrezno zaščititi. V prvi vrsti gre za izogibanje soncu takrat, ko je njegova moč največja. V Sloveniji je to v spomladanskih in poletnih mesecih med 11. in 16. uro oziroma takrat, ko je naša senca krajša od telesa.

Po raziskavi sodeč skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi takrat, ko je sonce najmočnejše. Samo 40 odstotkov anketiranih se pri dejavnostih na prostem, kot sta telovadba in vrtnarjenje, vsakič zaščiti s sredstvom za zaščito pred soncem. Teh dejavnosti je v našem vsakdanu največ, vendar jim posvečamo najmanj pozornosti, saj se v primerjavi s tem na morju zaščiti kar 89 odstotkov, v gorah in na smučanju pa dobra polovica vprašanih. Poleg tega so zaščitni faktorji, ki jih uporabljamo, prenizki. Skoraj 60 odstotkov vprašanih uporablja sredstva z zaščitnim faktorjem 20 ali manj ali pa krem za zaščito pred soncem sploh ne uporabljajo.

Naslednji pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka in drugih kožnih bolezni je uporaba solarija. Uporabilo ga je skoraj 23 odstotkov vprašanih, od tega jih več kot 37 odstotkov solarij obiskuje že več kot leto dni. UV--žarkom se nezaščitena izpostavljajo zlasti mlada dekleta, pri katerih se tudi v največji meri povečuje pojavnost malignega melanoma. "V Sloveniji zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot sto ljudi, njegov sorazmerni delež med malignimi boleznimi pa je velik zlasti pri mladih med dvajsetim in tridesetim letom," je pojasnila asist. Planinšek Ručigaj.

Dermatologi opozarjajo, da so na škodljivo delovanje sončnega sevanja še posebno občutljivi otroci. Njihova koža je tanjša in manj poraščena, povrhu v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo.

Pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka so tudi sončne opekline, predvsem tiste, ki nastanejo pred osemnajstim letom starosti. Hujše sončne opekline je imelo v tem starostnem obdobju kar 43 odstotkov anketiranih. Kljub številnim pomanjkljivostim v naši zaščiti pred soncem so dermatologi veseli podatka, da je v zadnjih letih kar 88 odstotkov anketirancev spremenilo svoje vedenje na soncu, saj so bolje seznanjeni z nevarnostmi čezmernega izpostavljanja soncu. Kljub temu je živih še veliko mitov in navad, ki jih bo treba spremeniti, je sklenila asist. Tanja Planinšek Ručigaj.

Anketo so konec maja in na začetku junija opravili v 42 dermatoloških ambulantah po vsej Sloveniji, a tudi v nekaterih lekarnah in na spletni strani projekta zascitapredsoncem.si, izpolnilo pa jo je več kot 550 sodelujočih.

Kožo zaščitite z zaščitnim sredstvom

Kadar se soncu ne moremo izogniti z umikom v senco ali z ustreznimi oblačili, moramo izpostavljeno kožo dodatno zaščititi z zaščitnim sredstvom. Pri tem je zlasti pomembno, da kremo nanesemo enakomerno in v zadostni količini. Če naj doseže navedeni zaščitni faktor, mora odrasla oseba za vse telo porabiti približno tretjino vsebine 100 ml pakiranja oziroma nanesti vsaj 2 mg kreme na vsak cm2 kože, sredstvo pa mora zagotavljati zaščito pred UVB- in UVA-žarki.