Z operacijo nad znojenje in zardevanje

(Foto: Dreamstime)

Učinkovito proti znojenju in zardevanju

Ali že vse življenje zardevate brez posebnega vzroka? Se znojite bolj kot drugi? Vas madeži pod pazduhami čedalje bolj motijo in se vam je zaradi mokrih dlani nerodno rokovati? Ali pa se morda pretirano znojite po obrazu in lasišču? Z operativnim posegom lahko za vedno odpravite pretirano zardevanje ali znojenje na posameznih delih telesa.

Bolniki s tako imenovano hiperhidrozo imajo praviloma vse življenje težave s pretiranim znojenjem na posameznih delih telesa. Pri mnogih se ta neprijetnost pojavi v puberteti, redkeje po dvajsetem letu. Če v puberteti za čezmerno znojenje lahko krivimo hormonske spremembe, so razlogi za znojenje popolnoma zdravih ljudi, ki se s to težavo srečajo že v otroštvu ali šele po puberteti, nejasni. Le redkih pa čezmerno znojenje ne moti. Če vam z dlani ali obraza dobesedno kaplja, in to v vseh letnih časih in ne glede na psihične obremenitve ali pa si ne upate obleči barvnih in občutljivih oblačil, ker veste, da boste imeli zaradi znojenja pod pazduhami vidne madeže, se gotovo srečujete tudi s čustvenimi stiskami in težavami v družabnem, poklicnem in intimnem življenju. Podobne težave pestijo tudi ljudi, ki se ne morejo znebiti valov rdečice na obrazu. V mnogih primerih takšni ljudje stike z drugimi omejijo na najmanjšo možno mero, saj se sramujejo svojih težav in se bojijo zasmeha, ki bi mu utegnili biti zaradi tega izpostavljeni. Še težje je ljudem, ki se zaradi tega odrečejo nekaterim življenjskim ambicijam, se izogibajo posameznim poklicem ali družabnim dogodkom. Nekateri se zatečejo k prostovoljni izolaciji ali celo k samomoru. Psihične posledice, ki lahko nastopijo zaradi pretiranega znojenja, a tudi zaradi zardevanja, so zato zelo resne in jih nikakor ne gre podcenjevati.

METODE ZDRAVLJENJA
Najbolje se seveda odločijo tisti, ki se zaradi teh težav še pred različnimi drastičnimi odločitvami, ki jih lahko stanejo življenjske sreče ali celo življenja samega, zatečejo k strokovnjakom. Farmacevti v lekarnah jim priporočijo različna antiperspirativna sredstva, kot so kreme, pudri in podobno, ki vsaj delno omejijo znojenje na posameznih delih telesa. Psihiatri in osebni zdravniki, ki morda menijo, da so za tovrstne težave krive psihične obremenitve, ponavadi bolniku predpišejo pomirjevala ali sprehode v naravi. Če ste preizkusili že vse te metode, a niso obrodile prav nobenih sadov, prim. dr. Jože Jerman z Oddelka za torakalno kirurgijo v Kliničnem centru v Ljubljani navaja tudi nekaj možnih zdravniških posegov, ki jih opravljajo tudi pri nas. Prva možnost je aplikacija injekcij botulinus toksina, ki jih je treba dati na vsak kvadratni centimeter kože. Poseg je praviloma zelo boleč, saj so dlani, podplati in pazduhe zelo oživčeni, poleg tega ga je treba čez nekaj mesecev ponoviti, kajti težavo odpravijo le začasno. Drugi možni poseg opravijo v primeru pretiranega znojenja pod pazduhami, izvajajo pa ga plastični kirurgi, ki odstranijo del kože skupaj s podkožjem in znojnicami. S tem zmanjšajo površino, ki se znoji, po besedah dr. Jermana pa poseg ni najbolj učinkovit, saj se utegne znojenje obnoviti zaradi vnovične namnožitve znojnic, a tudi brazgotine pod pazduhami niso ravno najlepše.
Najbolj varna in učinkovita je tako imenovana videotorakoskopska simpatektomija zgornjih simpatičnih ganglijev, ki jo v Kliničnem centru v Ljubljani že nekaj let izvaja prav prim. dr. Jerman, z njo pa je mogoče zaustaviti tako pretirano znojenje kot zardevanje.

UČINKOVIT OPERATIVNI POSEG
Ker sta pretirano znojenje in zardevanje posledica premočnega delovanja simpatičnega živčevja, je treba z operativnim posegom prekiniti tok impulzov po živčnih vlaknih, ki so odgovorna za zardevanje oziroma znojenje posameznih delov telesa. Simpatično živčevje poteka prek reber in vzdolž hrbtenice tako na levi kot na desni strani. Odvisno od dela telesa, kjer se bolnik pretirano znoji, živčni vozel ali ganglij stisnejo s kovinsko sponko in tako prekinejo tok impulzov. Poseg poteka v splošni anesteziji z intubacijo, pri čemer ima cevka za dihanje dve odprtini, tako da je mogoče ločeno predihavati levo in desno pljučno krilo. Poleg tega pri operaciji uporabljajo kamero in instrument, ki ju vstavijo skozi reza pod obema pazduhama in nista večja od enega centimetra. Ob pomoči videokamere lahko kirurg zelo natančno oceni višino, na kateri je odgovorni ganglij, s čimer omogoči, da poseg opravi brez nepotrebnih zapletov in napak.

MOŽNI ZAPLETI MED POSEGOM
Čeprav dr. Jerman doslej ni imel težav med operativnim posegom, so - tako kot pri vsaki operaciji - tudi tu možni zapleti. Manjše težave se lahko pojavijo med vstavljanjem sponke na ganglij, saj pri neprevidni nastavitvi lahko pride do poškodbe tkiva, ki utegne pripeljati do krvavitve. Krvavitev je praviloma manjša, če pa pride do večje, mora kirurg odpreti prsni koš in ustrezno ukrepati. Do večjih zapletov lahko pride, če so bolnikova pljuča zarasla na steno prsnega koša, saj to zmanjša prostor za manipulacijo. Če je pljučno krilo popolnoma zalepljeno na steno, je treba prsni koš odpreti za približno deset centimetrov in zarasline prerezati, zaradi česar lahko bolnik po posegu trpi hude bolečine, vendar dr. Jermana pravi, da mu tega doslej še nikoli ni bilo treba narediti.

MOŽNI ZAPLETI PO POSEGU
Najpogostejši zaplet po posegu je nadomestno znojenje, saj zdravnik pred posegom ne more vedeti, ali/kje se bo pojavilo. Dr. Jerman navaja podatke iz strokovne literature: strokovnjaki ocenjujejo, da se nadomestno znojenje pojavlja pri 5 do 45 odstotkih bolnikov, vendar ostaja odprto vprašanje, kdo spada v to kategorijo - tisti, ki jih nadomestno znojenje moti tako, kot jih je prej osnovno znojenje, ali tudi vsi, pri katerih je nadomestno znojenje komajda zaznavno. "Menim, da je številka višja, če upoštevamo vse," pravi dr. Jerman. Nadomestno znojenje se običajno pojavi na predelih trebuha, hrbta ali stegen, vendar večina bolnikov takšno porazdeljeno znojenje prenaša veliko lažje kot kapljice znoja pod pazduhami, na dlaneh ali obrazu.
Drugi možni zaplet se nanaša na poseg v primeru zardevanja ali znojenja obraza. Kirurg se namreč lahko zmoti pri štetju reber in sponko nastavi na stelatni ganglij, ki se nahaja v višini prvega rebra. "S tem sicer dosežemo želeni učinek, tako da zardevanje oziroma znojenje mine, pojavijo pa se neprijetne posledice, kot je zožena zenica ali povešena veka. Toda to se pri nas še ni zgodilo," pravi dr. Jerman in doda, da je takšne neprijetne posledice mogoče popraviti. V primeru nevšečnih posledic kirurg sponko z ganglija odstrani in jo namesti na drugega. Ganglij se čez čas obnovi in težave minejo.Prav zaradi tovrstnih neprijetnih posledic je dr. Jerman opustil metodo požiganja ganglijev z električnim tokom, saj je v tem primeru proces nepovraten, obnova ganglija pa ni možna. Uporaba kovinske sponke je zato pri simpatektomiji zgornjih simpatičnih ganglijev povsem varna in nadvse učinkovita.

POČUTJE PO POSEGU
Ker operativni poseg izvajajo v splošni anesteziji, je bolnikovo počutje odvisno od tega, kako jo prenaša. "Nekaterim je seveda slabo, drugi so zaspani, poleg tega imamo ljudje različno visok bolečinski prag. Toda večina bolnikov gre naslednje jutro po posegu domov. Če se kdo počuti slabo, ostane v bolnišnici nekaj dni, toda doslej takšnih primerov ni bilo veliko," pravi dr. Jerman, ki je opravil petnajst tovrstnih posegov in je z dosedanjimi izidi zadovoljen. Zadovoljni so tudi bolniki, saj je samo en bolnik imel velike težave z nadomestnim znojenjem, ostali pa niso imeli večjih težav. Kaj pa bolečine v prsnem košu? Te so pri prvih bolnikih, zlasti pri ženskah, ki imajo ožje medrebrne prostore, trajale do mesec dni. "Toda odkar smo 10-milimetrsko cevko za videokamero zamenjali s 5-milimetrsko, so bolečine minimalne," zatrjuje dr. Jerman.

KDAJ NA OPERACIJO?
Operativni poseg je torej priporočljiv za vse odrasle ljudi s primarno hiperhidrozo, torej za tiste, ki se na določenih mestih čezmerno znojijo, v poštev pa pridejo tudi ljudje, ki imajo težave z zardevanjem. Starostne meje ni, torej se lahko za operacijo, seveda s privolitvijo staršev, odloči tudi najstnik, ki se s čezmernim potenjem spopada že od otroštva. Seveda je pred operativnim posegom treba izključiti druga obolenja, katerih značilnost je lahko tudi čezmerno potenje. Takšna so obolenja ščitnice, sladkorna bolezen, različna maligna obolenja limfatičnih tkiv in tuberkuloza. Po mnenju dr. Jermana je za pretirano znojenje največkrat odgovorna ščitnica, zato je pred simpatektomijo pametno opraviti pregled ščitnice, bolnik pa mora pred posegom nujno opraviti osnovne laboratorijske teste.

Velja opozoriti, da je zdravljenje z videotorakoskopsko simpatektomijo primerno samo za predele dlani, obraza in pazduh. V primeru znojenja drugih delov telesa je treba živčevje prekinjati na drugih višinah, in ne v predelu prsnega koša, kjer opravlja posege torakalna kirurgija. Če gre za podplate, na primer, je treba prekinjati živčevje v ledvenem delu, vendar dr. Jerman opozarja, da se pri takšnem posegu lahko pojavijo urološki zapleti. Prav zato čezmernega znojenje podplatov ne zdravijo s simpatektomijo. To velja tudi za znojenje na večjih površinah, na primer na območju trebuha ali hrbta. Seveda ostaja odprto vprašanje, ali se bodo v prihodnosti razvili postopki, s katerimi bo mogoče zaustaviti tudi takšno znojenje, za zdaj pa imate vsi, ki pretirano zardevate ali trpite zaradi močnega znojenje v zgornjem delu telesa, možnost, da težave za vedno odpravite ter zaživite svobodno in srečno življenje. Rdečica in kapljice znoja pod pazduhami, na dlaneh in na obrazu bodo samo še grd spomin.

STROŠKI ZDRAVLJENJA
Ker zavarovalnica krije stroške zdravljenja, za operativni poseg ni treba plačati. Dovolj je, če se z napotnico, ki vam jo napiše osebni zdravnik, oglasite pri prim. dr. Jermanu z Oddelka za torakalno kirurgijo v Kliničnem centru v Ljubljani. Po njegovih besedah je treba na poseg zaradi čedalje večjega povpraševanja čakati približno šest mesecev. Najbolj nepotrpežljivim je na voljo tudi druga možnost, saj lahko za poseg tudi plačajo, toda natančen znesek še ni znan. V takšnem primeru bolnik na operacijo čaka približno teden dni.
Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki