Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Glivične okužbe


(stran 2 od 2)


Glivične okužbe nohtov

Onihomikoze so glivične okužbe nohtov, ki lahko prizadenejo tako nohte na rokah kot tudi nohte na nogah. Tovrstne glivične okužbe so zelo razširjene, razvijajo se več let, so trdovratne in se rade ponavljajo. Okužbe nohtov na nogah največkrat povzročijo tako imenovani dermatofiti, na nohtih rok pa so to običajno kvasovke.

Za te okužbe nismo vsi enako dovzetni; pomembno vlogo igra tudi genetska nagnjenost. Pogostejše so pri bolnikih s sladkorno boleznijo in starejših ljudeh, predvsem pri tistih, ki imajo bolezni perifernega žilja ali živčevja. Okužbe pri mlajših ljudeh so največkrat posledica poškodb nohtov ali kože na stopalih. Pogostejše so pri ljudeh, ki so športno dejavni in veliko obiskujejo športne objekte, javna kopališča, bazene, savne … Za okužbe so dovzetnejši tudi imunsko oslabeli ljudje, ne glede na starost.

Glivične okužbe so nalezljive, vendar je pri tem zelo pomembna individualna dovzetnost. Možno je, da se okužbe stopal med družinskimi člani prenašajo posredno, prek okuženih predmetov, kot so brisače in copati, morda tudi z obutvijo in nogavicami. Možnost prenosa je večja povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi in je veliko vlage, ki glivicam omogoči preživetje, torej na kopališčih, v bazenih in savnah.

Predispozicijski dejavniki: bolezni perifernega ožilja, periferna nevropatija, ponavljajoče se poškodbe nohta, ortopedske nepravilnosti stopala, sladkorna bolezen, okužba s HIV, imunska oslabelost organizma, pri onihomikozi nohtov rok redni stiki z vodo, čistili in živili z visoko vsebnostjo sladkorja, hiperhidroza, akroasfiksija, bolezni ščitnice, Mb. Raynaud, Mb. Cushing.


Na rokah in nogah se okužba razvija drugače

Glivična okužba nohtov poteka počasi, lahko tudi več let. Na nogah se glivične okužbe najprej pokažejo na prostem delu nohta. Ta postane motno obarvan, odstopa od podnohtja, lahko je tudi zadebeljen, krhek in lomljiv. Če okužba ni zdravljena, napreduje po nohtu navzgor, vse do zarodnega dela nohtne plošče. Kadar je okužen tudi ta del nohta, so glivice posledično navzoče v vsej nohtni plošči. Noht je v celoti zadebeljen in motne barve, pridruži se lahko tudi vnetje kože obnohtja.

Okužba na nohtih rok se praviloma začne na obnohtju in se od tam širi navzdol proti prostemu delu nohta. Za tovrstno okužbo so dovzetnejše ženske, predvsem tiste, ki pogosto močijo roke. Kadar se kandida razraste na obnohtju, gre za kandidiazno paronihijo, ki povzroči bolečo oteklino in gnojenje. Okuženi nohti se lahko belo ali rumeno obarvajo in odstopijo od nohtne posteljice. Če je povzročitelj okužbe glivica Trichtophyton, ki običajno povzroči okužbo na nogah, napade nastajajoči del nohta, ki se zadebeli, izgubi lesk in je izmaličen. Okuženi noht lahko odstopi, se kruši ali lušči.


Okužba poteka počasi

Glivična okužba lahko prizadene vse nohte na rokah in na nogah, vendar klinične izkušnje kažejo, da je najpogosteje prizadet nožni palec, eden ali oba. Okužba pogosto več let ostane le na nohtih palcev nog.

Če je ne zdravimo, se sčasoma razširi na druge nohte. Na nohtih rok se okužbe širijo hitreje, običajno že po nekaj mesecih, medtem ko se okužbe z nožnega palca lahko začnejo širiti šele po več letih. Okužba z glivicami večinoma ostane na koži. V nekaterih primerih, zlasti če traja daljši čas in ni zdravljena, se lahko s stopal prenese na druge dele telesa, največkrat na kožo dimelj, trupa, dlani in nohtov rok, lahko pa tudi na druge predele kože, včasih celo v lasišče.


Zdravljenje po diagnozi

Pravilo pri zdravljenju glivičnih obolenj je, da pred začetkom zdravljenja dokažemo povzročitelja ali vsaj bolezen. Ko zdravnik ve, za katere glivice gre, lahko izbere najustreznejšo obliko zdravljenja.

Zdravnik lahko dokaže navzočnost glivic le ob pomoči laboratorijske preiskave; s topim instrumentom popraska ali odlušči nekaj celic s površine prizadetega nohta ali kože, v laboratoriju pa ugotovijo navzočnost glivic.

Glivične okužbe nohtov zdravijo sistemsko, lokalno ali kombinirano. Zdravnik najprej začne s sistemskim zdravilom, razen če pri bolniku obstajajo kontraindikacije. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni. Četudi okužbo zdravijo, obstaja možnost, da se bo ponovila.

Okužba se lahko ponovi, če glivice niso bile povsem odstranjene oziroma uničene, lahko pa se pojavi vnovična okužba že pozdravljenega nohta. Če terapijo izpeljemo do konca v skladu z zdravnikovimi navodili in okužbo v celoti pozdravimo, smo zelo omejili možnost ponovitve. Če okužba traja več let, se uspešnost zdravljenja zmanjša.


Preprečite okužbe

Glivice imajo rade višje temperature in vlago, zato je osnovni preventivni ukrep, da se temu izogibamo. Za okužbe nohtov in stopal je priporočljiva raba antimikotikov v obliki pršila ali posipa za notranjost obutve. V javnih kopališčih, savnah, hotelskih sobah, ob plavalnih površinah in po telovadnicah ni priporočljivo hoditi brez primerne zaščitne obutve. Nohtov ne smemo prirezati prekratko. Na nogah naj bodo oblikovani ravno, odsvetovano je tudi prirezovanje kožice. Na poškodovan noht in obnohtno tkivo, na razmočene in zmehčane predele med prsti in v kožnih gubah, kjer se koža že sicer drgne, se glivice naselijo še prej, zato pozornost ni odveč tudi pri športnikih, med katerimi so tovrstne poškodbe pogoste.

Glivična okužba pogosto nastane med nožnimi prsti, pri športnikih zaradi dolgotrajne nošnje športne obutve, podobno se lahko zgodi tudi zaradi tesnih obuval. Tako imenovano atletsko stopalo se kaže z rdečico, luščenjem kože in mehurčki, ki skelijo in srbijo.

Če veliko močimo roke, je smiselno uporabljati kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo. Previdnost velja tudi pri vseh, ki imajo veliko opraviti s slaščicami, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic na koži in nohtih. Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice.

Sprožilni dejavniki za glivična vnetja nožnice so stres ter perilo, ki ni dovolj zračno ali izdelano iz umetnih snovi. Po kopanju ali savnanju si je treba preobleči kopalke, po vsakem umivanju pa se je treba skrbno obrisati. Zdravniki odsvetujejo se rabo dražečih mil, izpiranje nožnice z vodo in rabo deodorantov. Najprimernejša so mila z nizkim pH in brez dodanih parfumov. Tudi oblačila, ki niso zračna, lahko povzročijo vlažnost kože, ki ugodno vpliva na razvoj glivic. Zračna oblačila so priporočljiva zlasti takrat, ko se bolj znojimo, denimo med športno dejavnostjo ali na potovanju.

Predispozicijski dejavniki za okužbo s kandido: lokalna okvara kože (mehanična iritacija, poškodbe, dermatitis različne etiologije, maceracija), debelost, sladkorna bolezen, okužba s HIV, nevtropenija, onkološka obolenja (limfomi, levkemije, karcinomi), jemanje sistemskih antibiotikov ali imunosupresantov.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd