Vrh ledene gore

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009
doc. dr. Marko Hočevar, dr. med., spec. kirurg onkolog
doc. dr. Marko Hočevar, dr. med., spec. kirurg onkolog (Foto: Diana Anđelić)

Kožni melanom

Melanom ni le ena od oblik kožnega raka, temveč je tudi najnevarnejša od vseh. Nezdravljena se lahko razširi po telesu in zaseva v druge organe ter s tem v večini primerov povzroči smrt. V nekaterih predelih sveta, denimo v Avstraliji, je zaradi klimatskih razmer in vse večje ozonske luknje dobil celo razsežnosti epidemije. Toda prav tamkajšnje izkušnje kažejo, da je s primernim osveščanjem splošne javnosti in s spodbujanjem preventivnega ravnanja v kombinaciji z rednim samopregledovanjem možno doseči celo izjemno dobre rezultate ne le zdravljenja, temveč predvsem zgodnjega odkrivanja, ko je še čas, da se bolezen, četudi maligna, v celoti pozdravi, razlaga doc. dr. Marko Hočevar, dr. med., specialist kirurg onkolog z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

Melanom se pojavlja v celicah, ki dajejo koži porjavelost; to so tako imenovani melanociti. Melanom je nevaren zato, ker se lahko prek limfnega sistema ali krvnega obtoka razširi na druge dele telesa. Prav melanom je glavni razlog smrti, povezane s kožnim rakom.

Najbolj v porastu

Kožni melanom je tumor, ki je v zadnje pol stoletja med vsemi vrstami malignih obolenj v največjem porastu. Leta 1950 je bila verjetnost, da bo človek do 70. leta zbolel za melanomom 1 : 1500, razlaga dr. Hočevar, zdaj pa je možnost narasla že na 1 : 70. Tudi to je eden od razlogov, zakaj se je v širši javnosti povečalo zanimanje zanj. Vzrok za to je tudi dejstvo, da imamo opraviti z rakom, ki je viden s prostim očesom, kar je pri malignih oziroma rakavih obolenjih sicer redkost, še pojasnjuje sogovornik. Prav zato se izplača vlagati v izobraževanje in osveščanje splošne javnosti. Z dvigom znanja o kožnem raku, njegovem prepoznavanju, predvsem pa o možnostih preventivnega, torej preprečevalnega ravnanja, je namreč mogoče znatno povečati število zgodaj odkritih primerov, ko je napoved zelo ugodna in popolno ozdravljenje še možno, a tudi vplivati na ljudi, da se izogibajo dejavnikom tveganja za razvoj tega raka.

Vzroki še nejasni, vsekakor večplastni

Ključ do uspešnega zdravljenja bolezni je tudi v tem, da se razvozla vzrok za njen nastanek. Čeprav natančni vzroki še niso jasni, strokovnjaki z veliko verjetnostjo domnevajo, da je največja krivka izpostavljenost ultravijoličnim žarkom. "V zadnjih desetletjih se je naš življenjski slog zelo spremenil," razlaga dr. Hočevar ter poudari množično dopustovanje v toplih krajih in kratka obdobja "brutalnega" sončenja, kot zdravniki pravijo štirinajstdnevnemu izpostavljanju močnim sončnim žarkom sredi dneva. Razviti zahodni svet časti kult zagorele polti in spodbuja najrazličnejše športne dejavnosti ob vodi, ko to ni možno, pa s številnimi reklamnimi oglasi ljudi vabi, naj si zagorelost zagotovijo s sončenjem pod umetnim soncem, v solariju. Vse to, opozarja sogovornik, zelo povečuje možnost za nastanek kožnega raka. Največja nevarnost ali morda zahrbtnost kožnega melanoma je v tem, da ne nastane takoj. Koža si vse naše grehe zapomni in nam jih ne odpusti. Včasih zadostuje že krajše in nadvse intenzivno izpostavljanje sočnemu sevanju, da se čez leta na koži razvije rakasto znamenje.

Vpliv dednosti

Melanom je v 5 do 10 odstotkih dedna bolezen. Še posebno morajo biti pozorni v družinah, opozarja dr. Hočevar, kjer se pri družinskih članih pojavlja tako imenovani sindrom displastičnih (atipičnih) nevusov oziroma kožnih znamenj, ki so neobičajne velikosti in oblike, pri tem pa imajo še vsaj petdeset ali več navadnih pigmentnih znamenj po vsem telesu. Na ljubljanskem onkološkem inštitutu deluje služba za gensko svetovanje, kjer lahko vsakogar, ki ima v prvem ali v drugem kolenu enega ali več sorodnikov s kožnim melanomom, pregledajo in ugotovijo, ali ima tudi sam mutiran gen in s tem podedovano dispozicijo za razvoj kožnega melanoma. V primeru pozitivnega izvida obstaja skoraj 70-odstotna verjetnost, da se bo kožni melanom pri tem človeku tudi realiziral. Težava pri tem je, da je edini možni ukrep samo redno opazovanje vse kože in s tem zgodnje odkritje, opozarja dr. Hočevar. Pri nekaterih drugih oblikah dednega raka, denimo pri familiarni polipozi debelega črevesa, pri raku dojke ali raku ščitnice je možno v smislu preventivnega ravnanja tarčni organ celo odstraniti, medtem ko pri kožnem raku to seveda ni možno, saj ni mogoče predvideti, kje se bo rak pojavil. Poleg tega se melanom praviloma pojavlja vedno na drugem mestu. Zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem melanoma, opažajo, in to je spodbudno, da je pri ljudeh z mutiranim genom vsak naslednji melanom odkrit v zgodnejši fazi, saj so bolniki pozornejši, vsako sumljivo znamenje vzamejo resno in gredo takoj k zdravniku.
Članek se nadaljuje »


Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki