Vas moti rdečina na dekolteju?

Poikiloderma civatte

Dokaj ostro omejena rdečina ali rožnato rjavo obarvanje kože, ki se neredko pojavi na stranskem delu obraza in vratu ter na območju dekolteja, je za številne ljudi v srednjih letih nerešljiv estetski problem. Povrhu se obolenje postopoma slabša in ne mine samo od sebe.

Zanimivo dejstvo, ki tudi pripomore pri postavljanju končne diagnoze, je, da so žarišča dokaj ostro omejena: obsegajo blede predele kože na območju "naravnih senc", torej neosončenih predelov (tik pod brado, za uhlji in na tilniku pri ženskah, ki nosijo daljše pričeske).

Ženske pred menopavzo

To kožno obolenje je dokaj pogosto. Ocenjujemo, da predstavlja kar 1,4 odstotka dermatoloških obolenj. Prvič so ga opisali že pred skoraj sto leti, natančneje leta 1923. Najpogosteje prizadene svetlopolte ljudi, ki pri izpostavljanju ultravijoličnim žarkom (UV-žarkom) praviloma sprva pordijo ter šele nato postopno in počasi malce porjavijo. Za njim obolijo ljudje med 40. in 70. letom starosti. Ženskam ni prizaneseno, nasprotno, pri njih se spremembe na koži največkrat pojavijo 14 let prej kot pri moških; povprečna starost ženskih bolnic je namreč 48 let, pri moških pa je ta starost 62 let. Obolenje očitno najbolj prizadene ženske v obdobju pred menopavzo.

Dekolte, vrat, lica ...

Najbolj prizadeti predeli so skoraj vedno simetrično razporejeni: najdemo jih na izrezu dekolteja, na stranskih delih vratu, okoli uhljev in na zgornjem delu vratu ter pod njimi in na stranskih delih lic, nad žlezo slinavko.

Na omenjenih predelih praviloma opažamo rdečino in pri natančnejšem pregledu številne drobne prepletene žilice (teleangiektazije). V približno petini primerov je koža teh predelov temneje obarvana (hiperpigmentirana). V večini primerov prizadeti tožijo o srbečici, pekočih občutkih in zardevanju. Kožne spremembe se sčasoma stopnjujejo in postanejo nepovratne ireverzibilne.

Vzroki?

Natančnega vzroka tovrstnih težav ne poznamo. Nobenega dvoma ni, da so najpomembnejši dejavnik pri njihovem nastanku UV-žarki. Zakaj se to dogaja zgolj pri nekaterih ljudeh, katerih koža na drugih delih telesa praviloma ni občutljiva ter pri izpostavljanju soncu razmeroma enakomerno pigmentira in se ne odzove z nastankom razširjenih žilic tik pod njenim površjem, še ni pojasnjeno. K nastanku žarišč zagotovo prispeva kronično izpostavljanje UV-žarkom spremembe nastajajo vse življenje, očitne pa postanejo v zrelih letih. Ker v večji meri prizadenejo ženske, sklepamo, da na nastanek obolenja vplivajo tudi hormonska dogajanja v ženskem telesu in staranje kože.