Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Fototerapija: Zdravilni UV-žarki

Številne kronične kožne bolezni, kot so luskavica, nekatere avtoimunske kožne bolezni (na primer areatna alopecija, vitiligo ...), atopijski dermatitis, parapsoriaza zdravniki danes zdravimo s pomočjo fototerapije. Fotodermatologija je veja dermatovenerologije, ki uporablja točno določeno valovno dolžino UV-žarkov pod strogim zdravniškim nadzorom.
Številne kronične kožne bolezni, kot so luskavica, nekatere avtoimunske kožne bolezni (na primer areatna alopecija, vitiligo ...), atopijski dermatitis, parapsoriaza zdravniki danes zdravimo s pomočjo fototerapije. Fotodermatologija je veja dermatovenerologije, ki uporablja točno določeno valovno dolžino UV-žarkov pod strogim zdravniškim nadzorom. (Foto: Shutterstock)

Odgovor na vprašanje, ali je sončna svetloba koristna ali škodljiva, postaja vedno bolj zapleten. Sonce je v resnici lahko zelo nevarno, obenem pa predstavlja izvor življenja. Je torej naš sovražnik in prijatelj. Sončna svetloba dokazano pozitivno deluje na naše razpoloženje, pod vplivom sončne svetlobe nastaja v koži vitamin D, o čemer smo več pisali v članku Vitamin D in sončni žarki: Dovolj je že 5 minut. Ultravijolični žarki pa so v rokah izkušenih dermatologov kot fototerapija tudi zdravilni.

Sonce dviguje naše razpoloženje in pomaga pri spancu

Pod vplivom sončne svetlobe nastaja melatonin, ki sodi med najmočnejše antioksidante v človeškem telesu. Melatonin znižuje raven škodljivega LDL-holesterola, naj bi bil učinkovit v boju proti raku in krepi imunski sistem. Vpliva na reden ritem nočno-dnevnega stanja spanja in budnosti. Je ena izmed učinkovitejših snovi pri lajšanju nespečnosti in premagovanju utrujenosti zaradi dolgotrajnega potovanja in prehajanja med različnimi časovnimi pasovi. Pozimi zaradi pomanjkanja melatonina hitreje nastopi malodušnost in tudi depresija. V skandinavskih deželah za zdravljenje zimske depresije zato pogosto predpisujejo terapijo s svetlobo in svetujejo obisk tropskih krajev.

Hormon, ki stimulira melatonin (MSH), nastaja v žlezi hipofizi in s krvnim obtokom doseže celice, ki tvorijo kožni pigment melanin – in jih stimulira, da tvorijo več pigmenta melanina. Hipofiza je povezana z optičnim živcem, kar pomeni, da zaznava svetlobo. Svetloba torej vpliva na hipofizo, kjer se tvori MSH. Zato je zanimiv stranski učinek uporabe sončnih očal večja nagnjenost k sončnim opeklinam. Melatonin nastaja ponoči v možganih, v češeriki. Njegovo nastajanje regulira noradrenalin. Ob vplivu sončne svetlobe se delovanje noradrenalina in s tem vpliv na nastajanje melatonina zmanjša. Nastopi budna faza, razpoloženje se izboljša. Njegova tvorba je najvišja med polnočjo in osmo uro zjutraj. Redno začne nastajati okoli 3. meseca starosti, s staranjem pa njegovo nastajanje upada, zato imajo mnogi starejši ljudje težave s spancem.

V rokah strokovnjakov so žarki tudi zdravilni

Številne kronične kožne bolezni, kot so luskavica, nekatere avtoimunske kožne bolezni (na primer areatna alopecija, vitiligo ...), atopijski dermatitis, parapsoriaza zdravniki danes zdravimo s pomočjo fototerapije. Fotodermatologija je veja dermatovenerologije, ki uporablja točno določeno valovno dolžino UV-žarkov pod strogim zdravniškim nadzorom. Razlika med fototerapijo in solarijem je, da je izpostavljenost sončnim žarkom v solarijih nenadzirana, medtem ko je obsevanje pri fototerapiji povsem natančno določeno tako z valovno dolžino sevanja, trajanjem obsevanja kot energijsko gostoto žarkov. Umetna svetila so pravzaprav flourescentne luči, ki odvisno od zmesi plinov oddajajo želeni UV-spekter.

Fototerapija je povsem neboleča

Običajno obsevanje bolezensko spremenjenih kožnih predelov traja le nekaj minut. Še pred prvim obsevanjem bolnika, ki bi bil primeren za zdravljenje s svetlobo, pregleda dermatolog, ki izključi morebitne kontraindikacije, kot so melanom, sindrom displastičnega nevusa, genetske bolezni, kot na primer xeroderma pigmentosum ali eritropoetična porfirija, hipertireoza in lupus erythematodes. Potreben je natančen pogovor med zdravnikom in bolnikom, zlasti glede morebitnih zdravil, ki jih bolnik uživa. Določena zdravila namreč lahko pod vplivom UV-žarkov izzovejo neželene učinke na koži. Nato zdravnik določi minimalno količino energije, ki povzroči kožno rdečico za UVA- in UVB-žarke ter minimalno fototoksično dozo za terapijo PUVA. Kožo se pri tem obseva in meri potrebno energijo za zmerno kožno rdečico. Koža na prsnem košu, trebuhu in hrbtu je bolj občutljiva kot koža na čelu in vratu, saj se tu nahaja več pigmentih celic.

Proces fototerapije je neboleč in niti malo neprijeten. Bolnik je pri obsevanju zaščiten z očali. Obsevanja potekajo od tri- do štirikrat na teden, odvisno od stanja bolezenskih sprememb in vrste bolezni. Ko se stanje izboljša, se število obsevanj zmanjša. Po obsevanju se sicer lahko pojavita rdečica in srbenje, ki pa ob uporabi priporočenih negovalnih sredstev hitro izzvenita. V času terapije oziroma po njej zdravniki priporočamo uporabo primernih negovalnih sredstev (krem ali mazil) za nego kože in oljne kopeli, obraz pa naj bi si bolniki dodatno pogosto osvežili s termalno vodo v pršilu.


Pomoč za vitiligo

Fototerapijo uporabljamo tudi pri vitiligu, kožni bolezni, pri kateri pigmentne celice – melanociti – izginjajo. Zdravljenje ni enako uspešno pri vseh prizadetih, nedvomno mora biti pod nadzororm dermatologa. PUVA oziroma fotokemoterapija je doslej veljala za najuspešnejšo metodo zdravljenja. Za dosego kliničnega uspeha je potrebnih več sto obsevanj. Podobno je tudi z ozkopasovnim UVB. Za zdravljenje vitiliga je na voljo še laserska fototerapija z laserji Excimer, ki sevajo visokoenergetske ultravijolične žarke skupine B. Pomembna prednost takšnih obsevanj je, da je potrebnih bistveno manj obsevanj kot s klasičnim PUVA zdravljenjem ali ozkopasovno UVB-svetlobo, obsevanja so lokalizirana - vezana na prizadeta področja z natančno odmerjeno jakostjo laserskega žarka, ki je individualno določena.

V večjih specializiranih zdravstvenih centrih v svetu z določenimi uspehi opravljajo tudi različne kirurške posege (presaditve: minigrafting, punch grafting, presajevanje avtolognih gojenih melanocitov), s katerimi lahko dosežejo repigmentacijo prizadetih žarišč. Pri omenjenih metodah običajno z zdravih, normalno pigmentiranih predelov odvzamejo delčke kože, melanocite, in jih nato presadijo na prizadete predele; z dodatnimi obsevanji z UV-žarki še dodatno stimulirajo pigmentne celice k tvorbi pigmentna melanina. V nekaterih laboratorijih vzgajajo pigmentne celice, ki jih predhodno odvzamejo z zdravih predelov (presajevanje avtolognih melanocitov), nato pa jih presadijo v prizadete areale. Takšne postopke izvajajo v večjih centrih, kjer imajo na razpolago vse laboratorijske, kirurške in obsevalne zmogljivosti, kar je zvezano z visokimi stroški. Žal so tudi po uspešnem zdravljenju možne ponovitve obolenja.

Bolnikom z luskavico najbolj pomaga zmerno naravno sončenje

Večini bolnikov z luskavico najbolj pomaga zmerno naravno sončenje – kjerkoli, ne le ob morju, čeprav se tam s kopanjem učinek ultravijoličnih žarkov poveča. Ultravijoličnim žarkom se je potrebno izpostavljati zmerno, nikakor ne med 11. in 15. uro, ob tem je potrebno upoštevati običajne zaščitne ukrepe. Le tako lahko privede do postopnega izboljšanja obolenja. V primeru pretiravanja, prekomernega izpostavljanja, lahko pride celo do poslabšanja obolenja. Ultravijolični žarki upočasnijo razmnoževanje kožnih celic. Luskavica je kronična neozdravljiva bolezen še vedno ne povsem pojasnjenega vzroka. Poteka v latentni in manifestni obliki. O prvi govorimo, kadar na koži ni sprememb, žarišč, nagnjenost za bolezen pa je še vedno prisotna. Ko se bolezen izrazi, je oblika manifestna in se pokaže s tipičnimi kožnimi spremembami. Celice kože se prehitro množijo in zaroženevajo, kar navzven opažamo kot luske na koži. Obenem pa se temu pridruži tudi vnetje v koži.

Tudi pri zdravljenju luskavice se pogosto odločimo za fototerapijo – zdravljenje z ultravijolično svetlobo (SUP, PUVA, ozkovalovna UVB, laser Excimer); takšno zdravljenje pride v poštev pri tistih bolnikih, ki imajo prizadete več kot 20 odstotkov kožne površine, ter pri tistih, kjer z lokalnim zdravljenjem ne dosežemo zadovoljivih rezultatov. Ob tem je zelo pomembna redna nega kože celotnega telesa, uporaba primernih oljnih kopeli, vlažilcev kože, mazil.

Fototerapija predstavlja nadzirano obsevanje s svetilkami, ki proizvajajo ultravijolične žarke določene valovne dolžine. Običajno je potrebno opraviti med 25 in 35 obsevanji, 3- do 4-krat na teden. Velika prednost novejših laserskih obsevanj je, da obsevamo izključno bolezenska žarišča in ob tem ostale, neprizadete kože ne izpostavljamo ultravijoličnim žarkom. Za dosego ugodnega in dolgotrajnega učinka je potrebnih bistveno manj obsevanj. S tem vsekakor zmanjšamo celokupno izpostavljanje UV-žarkom. V resnejših, na srečo redkih, primerih je potrebno bolnišnično zdravljenje z zdravili v obliki tablet, injekcij, infuzij. Včasih za boljše učinke uporabimo različne kombinacije terapij.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

uv žarki , fototerapija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.