Hiperpigmentacije

Zagotovo ste že slišali, da račun za sončenje vedno pride pozneje. Ena takšnih posledic so tudi hiperpigmentacije, neenakomerno obarvane rjave lise oziroma pigmentni madeži, ki se pojavljajo predvsem na sončnim žarkom najbolj izpostavljenih delih kože. Čeprav gre za večinoma nenevarne posledice, so lahko moteče.

Sandi Luft, dr. med., spec. dermatolog, vodja Derma centra Maribor, poudarja, da nikoli ni prepozno za ustrezno zaščito, ki bi takšne spremembe preprečila, k sreči pa je mogoče moteče lise tudi odstraniti – z laserjem, belilnimi kremami, kemičnimi pilingi, zamrzovanjem ... Ni pa vsaka takšna sprememba povsem nedolžna – nekatere lahko predstavljajo predrakavo stanje. Preverite, na kakšne spremembe na koži morate biti pozorni in kako vaši koži lahko pomagajo dermatologi.

Pogosto se o škodljivih učinkih izpostavljanja sončnim žarkom ne sprašujemo, dokler nismo soočeni s posledicami, ki nastajajo po prekomerni ali dolgoletni izpostavljenosti UV-žarkom. Kako pogosta posledica so hiperpigmentacije?
Hiperpigmentacije so zgolj nekatere izmed posledic prekomernega dolgotrajnega izpostavljanja soncu. Najpogosteje se pojavljajo v manjših obsegih na posameznih delih telesa, lahko pa zajamejo tudi vse telo. Po pogostnosti daleč presegajo nevarne kožne spremembe, ki jih opazimo kot spremembe pigmentacije. Poznamo več diagnoz takšnih nenevarnih hiperpigmentacij, med katerimi so najpogostejše sončne pege, melazma, Poikiloderma Civatte in lentigo senilis (starostne sončne pege).

Kako sončni žarki vplivajo na nastanek pigmentnih lis, kaj se dogaja v naši koži?
UVB-sončni žarki spodbujajo pigmentne celice kože, da sprva sprostijo kožni pigment melanin in v nekaj dneh povečajo njegovo proizvodnjo. Melanin zaščiti jedro celice in druge njene organe pred UV-žarki. Po prekinitvi obsevanja z UV-žarki koža postopoma, v nekaj tednih, pridobi svojo barvo, saj se celice kože, ki so bile prepojene z melaninom, odluščijo. Mehanizem pigmentiranja kože se okvari z leti izpostavljanja soncu ali pa po nekaj hudih sončnih opeklinah. Koža izgubi enakomerno barvo, pojavijo se hiperpigmentacije v obliki nekaj milimetrov do centimetrov velikih ostro omejenih lis. Razliko opazimo med notranjo stranjo podlahti, ki je redko izpostavljena soncu, in zunanjo stranjo ter hrbtiščem dlani, ki sta pogosto izpostavljena in imata več lis. Podobno je na zgornjem delu hrbta, kjer pigmentacije pogosto ostanejo po hujših opeklinah, pa tudi po nosu in licih ter drugih delih pri svetlopoltih osebah.

Kaj lahko storimo, da preprečimo omenjene težave? Sta edina načina izogibanje sončnim žarkom in ustrezna zaščita?
Edina rešitev je zgolj in samo ustrezna zaščita pred soncem, ki temelji na treh stebrih. Prvi je zadrževanje v senci v času najmočnejšega sevanja, drugi je zaščita z gosto tkanimi oblačili, širokimi pokrivali in očali, tretji pa uporaba zaščitnih krem. Slednje uporabimo, ko se soncu ne moremo popolnoma izogniti s prej naštetimi ukrepi. Najbolj koristi uporaba krem z zelo visokim zaščitnim faktorjem, ki imajo dodan še pigment. Takšne kreme imajo ponavadi rjavo barvo, ki kožo še dodatno zaščiti pred UV-žarki.

Kako prepoznamo solarni lentigo (sončne pege)?
Na koži jih opazimo kot 3–15 milimetrov velike okrogle ali ovalne lise svetlo do temno rjave barve, ki so ostro omejene, gladkih ali nazobčanih robov. Pogosto jih je najti pri svetlopoltih osebah na zgornjem delu hrbta, zunanji strani podlahti, hrbtiščih rok, obrazu ali na neporaščenem delu glave.